Nocoj je v hramu kamniške kulture, v prostoru srečevanja različnih umetniških izrazov, generacij in glasov zbrane ob slovenskem kulturnem prazniku povezala glasba, poezija, beseda in vizualna podoba kamniške kulturne ustvarjalnosti. Ob stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder je letošnji kulturni program posebej izpostavil njuno ustvarjalnost. Himno so v znamenju povezovanja izvedli predstavniki različnih kamniških zborov, kar je vzpostavilo svečano in praznično vzdušje.
.JPG.jpg)
V uvodnem delu je
župan Matej Slapar zbrane nagovoril z mislijo, da kultura v Kamniku ni le občasni dogodek, ampak živo in dostopno jedro vsakdanjega življenja. Poudaril je, da občina vanjo sistematično vlaga kot v temelj skupnosti ter prostor srečevanja, ustvarjalnosti in povezovanja ljudi vseh generacij.
»Letos Občina Kamnik za kulturo namenja kar 5,7 milijona evrov. To niso le številke v proračunu – to je jasno sporočilo: kulturo razumemo kot temelj skupnosti in kot naložbo v ljudi. Naloga občine je, da ustvarja pogoje in infrastrukturo, ki omogočajo, da kultura zares živi – od mestnega središča do vsake krajevne skupnosti. Kultura ni le praznik enega dne, temveč odločitev, ki jo kot skupnost živimo vsak dan,« je izpostavil župan. Celoten govor najdete
TU
.jpg.jpg)
Slavnostni govornik je bil
Anže Zorman,
univerzitetni diplomirani sociolog kadrovsko menedžerske smeri z Ministrstva za kulturo, z Direktorata za razvoj kulturnih politik. Zbranim je med drugim opisal vtis izpred tridesetih let:
»Mešani pevski zbor Mavrica iz Tuhinjske doline se je odpravil na izlet v Salzburg. Sam sem bil brez posluha in zraven zgolj kot družinski član. Spominjam se, da smo hodili po mestu, člani zbora pa so se — meni nič, tebi nič — na trgih in denimo na dvorišču gradu nad mestom ustavili in pričeli peti ljudske pesmi. Tedaj mi je bilo nerodno. Danes si ne morem zamišljati bolj civilizirananega vedenja. Kamnik, v katerem sicer že ducat let ne živim več, je zame primarno prizemljitev tovrstnih vtisov. Freske v cerkvi na Šutni. Intervju, ki ga je Silvo Teršak posnel s Temnim Valčkom in je dostopen na YouTubu. »Meduze meduze.« Zagoričnikova lizika. In seveda, brezštevilni nagovori gospoda Toneta Ftičarja, , ki je bil cela desetletja tako rekoč institucija kamniške kulture — in čigar štafeto dandanašnji po malem nosi kolega Goran.« Celoten govor najdete
TU.
Direktorica Javnega zavoda za kulturo Kamnik Irena Gajšek pa je poudarila pomen kulture kot temelja skupne identitete in prostora povezovanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Povzela je za zavod zelo uspešno leto 2025: rekordno število kulturnih dogodkov in obiskovalcev, razvoj prostora Barutane, rast kulturnega turizma v Samostanu Mekinje ter številne novosti in izboljšave v programih, ponudbi in infrastrukturi. Omenila je tudi novosti v Domu kulture Kamnik in predstavila ključne načrte za leto 2026. Govor je sklenila z zahvalo vsem, ki soustvarjajo kulturni utrip Kamnika. Celoten govor najdete
TU.
.JPG.jpg)
Osrednji del programa je oblikovala glasbena skupina Noreia, pridružili pa so se jim predstavniki različnih kamniških zborov pod vodstvom Gašperja Selka. Literarni del programa je zaznamoval mladi kamniški pesnik Pino Pograjc z interpretacijami poezije Srečka Kosovela, zazvenel pa je tudi odlomek iz besedila Rokovnjači, ki je dodatno osvetlil povezavo med literarno dediščino, uporništvom in kolektivnim spominom. Program je bil umeščen v kulturno leto Srečka Kosovela in Zofke Kveder, slednja pa je navdihnila tudi ime kamniškega najstniškega abonmaja Potovalci, ki je v sezoni uprizarjal predstavo Rokovnjači.
V Klubu Kino dom je bila hkrati na ogled razširjena projekcija fotografij, ki so sicer v veliki dvorani oblikovale scenografijo, obogatena z dodatnimi podatki o vsebini in avtorjih. Za preplet misli in besed je poskrbel Rok Kosec, scenarij in režijo so pripravili sodelavci Doma kulture Kamnik, za pogostitev pa je poskrbel samostan Mekinje.
Prireditev so ob prihajajočem Prešernovem dnevu poleg govornikov spremljali tudi podžupanja Romana Učakar, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar, vodja območne enote Javnega sklada Republike Slovenije za kulturo Klavdija Gregorin Štiftar, direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik Luka Svetec, častna občana dr. Marjeta Humar in gospod Anton Tone Smolnikar, svetnice in svetniki ter številni drugi prijatelji kulture.
Praznovanje slovenskega kulturnega praznika se bo v Kamniku nadaljevalo jutri, ko se začenja vsakoletni
Festival svobodne video produkcije.
Tradicionalni Kamniški kulturni maraton bo
v nedeljo, 8. februarja 2026, med 14. in 18. uro v klubu Doma kulture Kamnik ter v živo na kanalu
YouTube
Dogodek pripravljajo Kulturno društvo Priden možic, Javni zavod za kulturo Kamnik, MC Kotlovnica in Občina Kamnik. Tudi letos, že petič, se bo v kratkih video intervjujih v živo zvrstilo več kot 15 kamniških kulturnih akterjev in predstavnikov različnih, s kulturo povezanih organizacij.
Fotografije: Erik Rak za Javni zavod za kulturo in Občina Kamnik