Danes, 3. februarja 2026, je v Samostanu Mekinje v Kamniku potekalo strokovno srečanje z naslovom Trajnostno upravljanje destinacij: izzivi in priložnosti daljinske Vodne poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Srečanje je povezalo predstavnike občin, turističnih in razvojnih organizacij, strokovnih institucij, društev ter druge deležnike, ki se pri svojem delu soočajo z vprašanji rabe prostora, varstva narave in obvladovanja obiska v občutljivem gorskem okolju.
Udeležence sta uvodoma nagovorila župan Matej Slapar, ki je dejal, da vodne poti niso le turistični produkt, ampak so zgodba o naravi, prostoru in ljudeh ter opomnik, da so čiste in zdrave vode temelj življenja, naravnega ravnovesja ter kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva. »Naše reke, izviri in potoki so neprecenljiv naravni kapital, ki ga moramo skrbno varovati – ne le zaradi obiskovalcev, temveč predvsem zaradi prihodnjih generacij. Trajnostno upravljanje voda pomeni odgovornost, zmernost in spoštovanje narave, hkrati pa priložnost za razvoj turizma, ki temelji na vrednotah, ne na izkoriščanju,« je še dejal. Koordinatorka Združenja Kamniško-Savinjske Alpe Sara Bitenc pa je v svojem nagovoru poudarila potrebo po tesnejšem povezovanju deležnikov na območju ter izpostavila vlogo daljinske Vodne poti kot orodja za usklajeno upravljanje prostora in usmerjanje turističnih tokov.
.JPG.jpg)
Srečanje je potekalo v okviru projekta Dodana vrednost vode, ki povezuje lokalne akcijske skupine na območju Kamniško-Savinjskih Alp ter čezmejnega partnerja na avstrijskem Koroškem. Dogodek je predstavljal prvega v nizu strokovnih srečanj, namenjenih skupnemu razmisleku o razvoju in trajnostnem upravljanju tega območja.
V nadaljevanju so bili predstavljeni primeri dobrih praks in izkušnje iz sorodnih okolij. Višja svetovalka za razvojne projekte Občine Kamnik Barbara Strajnar je osvetlila nastajanje Vodne poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, Leon Kebe iz Notranjskega regijskega parka je predstavil pristope k usklajevanju varstva narave z obiskovanjem prostora, Martin Šolar pa je na primeru daljinske pohodniške poti Juliana Trail izpostavil pomen standardov, jasnih pravil in sistematičnega vzdrževanja poti.
.JPG.jpg)
V osrednjem delu dogodka je sledila okrogla miza, na kateri so Marko Slapnik (Zavod Poseben dan), Marko Petek (Planinsko društvo Kamnik), Rajko Slapnik (Jamarski klub Kamnik), Rok Teul (Park Jezersko), Boštjan Jelovčan (vodni somelje) in Leon Kebe skupaj z moderatorjem Martinom Šolarjem izmenjali poglede na konkretna vprašanja upravljanja daljinske Vodne poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Razprava je zajela teme od vzdrževanja in označitve poti do varovanja naravnega okolja, sodelovanja lokalnih društev ter interpretacije vodne dediščine.
Zaključni del srečanja je bil namenjen strnitvi razprave ter oblikovanju izhodišč za nadaljnje delo. Udeleženci so se strinjali, da predstavlja daljinska Vodna pot pomembno priložnost za usklajevanje varstva naravnega okolja, doživljajskega turizma in lokalnega razvoja, hkrati pa odpira številna vprašanja, ki jih bo mogoče učinkovito nasloviti le z dolgoročnim sodelovanjem vseh vključenih deležnikov.
