Elitna ženska posadka Calcit Volleya odločno koraka v novo sezono s kar nekaj novimi ženskimi obrazi na in ob parketu. In kdo so nova dekleta v mestu? Za katere novinke boste od oktobra dalje navijali s tribun na Šolski? Pa jih predstavimo. Ne, nismo se pogovarjali o odbojki!
Maša Pucelj, Sara Hutinski, Sara Najdič in Mika Grbavica, ki so nas v sinje modri »underarmour« opravi navduševale do konca sezone 2024/2025 se podajajo novim izzivom naproti. Enako velja za trenersko navezo Bruno Najdič – Simon Krakar ter statistika Sebastjana Mavriča. Novi obrazi v prvi ženski ekipi? Igralke Nina Đukić, Ana Kolmanič, Sara Sitar, Hana Gašperlin in Vita Kotnik. Pa trenerska naveza Špela Ožegović – Tjaša Gadža ter statistik Kristina Petrović. S prvo navedeno sedmerico smo klepetali pred enim od zadnjih avgustovskih treningov, a hkrati prvim na sveže zbrušenem in naoljenem parketu »kamn´ške hale«.
Za Sarajevčanko Nino Kamnik ni neznanka
Nina Đukić se je v Slovenijo iz Sarajeva podala pred sedmimi leti. Natančneje v Koper, kjer je uspešno nastopala za tamkajšnjo Luko Koper Volley, ki bo tudi prvi tekmec #calcitgirls v prihajajoči sezoni. V Kopru je ob odbojki doštudirala računalništvo in informatiko ter tudi na tem področju že nabrala prve izkušnje. V Kamniku je šele dobrih štirinajst dni, a jo premik z Obale pod Alpe ni pretirano zmedel, prav nasprotno. »Klime v Primorju in pogledov na morje se hitro navadiš, a meni celinsko podnebje bolj ustreza. Pod Kamniškimi planinami je podobno prijetno kot pod sarajevskimi,« se je v Kamniku dobro in zelo hitro aklimatizirala Nina. »Mimogrede, sarajevski Trebević leži na podobni nadmorski višini kot Velika planina«. Kamnik za Đukićevo tako ali drugače torej ni neznanka, saj je bila kot odbojkarica naša gostja v zadnjih letih vsaj trikrat letno. »Drži, vedno smo se dobro »zmigale« in bile izjemno motivirane, zmaga v odbojkarskem Kamniku je vedno veljala za prestižno,« je novemu klubu polaskala reprezentantka Bosne in Hercegovine, ki je v začetku avgusta dopolnila 28 let. Ko se odpravlja na treninge v fitnes ali športno dvorano in spoznava novo okolico, ji v slušalkah odmevajo njej ljubi Arctic Monkeys in ostali rockerski ter tudi raperski zvoki iz svetovne in regijske glasbene zakladnice. Letošnji Kamfest je zamudila, a prepričani smo, da se bo naslednje leto na kamniškem poletnem glasbenem festivalu našlo kaj po njenem okusu. Dobrodošla v Kamn´ku, Nina!
Prekmurka Ana ne igra samo odbojke
Ana Kolmanič – tudi njena sestra dvojčica Anja je odbojkarica – prihaja iz idilične vasice Brod na Muri. Z odbojko se je spoznala v Murski Soboti. V prestolnici Prekmurja se je tudi šolala in se še šola. Končala je tamkajšnjo ekonomsko gimnazijo, nato za eno šolsko leto in odbojkarsko sezono »skočila« v Ljubljano (Policijska akademija in ŽOK Šentvid). Pred in po ljubljanski epizodi je vidno vlogo igrala v Ljutomeru (njen odbojkarski znanec iz Prlekije je navijač »calcitovcev« Rok Markež, ki nas je po sezoni obiskal v Kamniku) in Puconcih. V Kamniku bo nosila dres s številko 4, dober mesec pred začetkom njene prvoligaške epizode v enem izmed najbolj uspešnih ženskih slovenskih odbojkarskih kolektivov pa bo dopolnila 22 let. Ob profesionalni odbojki »na daljavo« študira ekonomijo v Murski Soboti. A je ne zanimata le šport in ekonomija! Tako kot Nina ima rada glasbo, a je ne le posluša, pač pa tudi sama kaj zaigra. Na trobento ali pa diatonično harmoniko oziroma po domače frajtonarico. Ana je harmonikarski samouk in tu pa tam za sprostitev rada kaj zaigra. Naši viri pravijo, da zelo dobro. »Za inštrument najraje poprimem v domačem krogu in krogu prijateljev,« o glasbenem konjičku pravi Ana, ki smo jo prosili tudi za kakšen izletniški namig, ko nas pot zanese v njeno Prekmurje. »Izpostavila bi kar mojo domačo vas Brod na Muri in širne ravnice. Tako visoko kot na kamniškem se v Prekmurju seveda ne boste mogli povzpeti, vseeno pa za lovljenje čudovitih razgledov na kar štiri države priporočam razgledni stolp v Lendavi,« nas v Prekmurje še prijazno povabi Ana. Ob našem namigu, da bi nam ob priložnosti na njeno frajtonarico zaigrala »Veselo v Kamnik« pa se zaenkrat skrivnostno nasmeji. Morda pa bomo verjetno najbolj priljubljeno pesem o Kamniku – tako viri z Medobčinskega muzeja v Kamniku – v Anini izvedbi kmalu slišali tudi kamniški odbojkarski navdušenci. Kaj praviš, Ana?
Sara se vrača domov
Sara Sitar je Anina vrstnica – po višini v centimetrih – in ni novinka te vrste kot Nina in Ana. Sara je »otrok kamniškega kluba«, ki je za drugo ekipo #calcitgirls uspešno igrala vse od sezone 2018/2019. Petindvajsetletnica iz Vrhpolja pri Kamniku – odbojkar je bil že njen oče Aleš, ki ne manjka na skorajda nobeni odbojkarski tekmi v Kamniku in si s Saro redno izmenjuje poglede na odbojkarske teme – je lansko sezono debitirala v prvoligaški konkurenci. A ne v Kamnk˙k pač pa Radol´ci. »Dnevne vožnje na relaciji Kamnik – Radovljica so bile kar naporne. Na srečo sem imela pogosto družbo še dveh bivših »calcitovk«, Eve Pogačar in Klare Kregar Dolenc, ki sta bili lani moji soigralki. Šele zdaj bolje razumem kamniške plavalce in vaterpoliste, ki se z domačega kraja dnevno vozijo na treninge v Kranj oziroma Radovljico,« še pove Sara, ki ob odbojki hodi v redno službo. Je namreč vzgojiteljica v enoti Pestrna, ki spada pod okrilje Vrtca Antona Medveda Kamnik. Pa otroci vedo, da je športnica? »So še premladi, večina staršev pa ve za mojo odbojkarsko zgodbo in upam, me bodo v prihajajoči sezoni prišli podpret na kakšno tekmo,« še doda Sara, ki je močno vpeta v kamniško poletno odbojkarsko sceno, v mislih imamo seveda dogodke in turnirje na kamniški odbojkarski plaži Pod skalco. Katere kamniške atrakcije pa bo Sara najprej razkazala novinkama Nini in Ani? »Veliko planino po moji najljubši poti, Stari grad, Špico in še kam jih popeljem. Idej in privlačnih kotičkov v in nad mestom je dovolj. Pa kakšno kepico sladoleda v Slaščičarni Šutno jima po sprehodu skozi staro mestno jedro tudi privoščim!« je pred svojo debitantsko prvoligaško sezono v domačem dresu povedala vsekakor najbolj zgovorna odbojkarica med elitno trinajsterico #calcitgirls. Sara, dobrodošla doma!
Domači najstnici
Nedolgo polnoletna – osemnajst let je dopolnila minulo poletje – Vita Kotnik in najmlajša v letošnji prvoligaški ženski zasedbi Hana Gašperlin (osemnajsti rojstni dan bo praznovala januarja prihodnje leto) izhajata iz Calcitove odbojkarske šole. Medtem ko je Hana že bila v stiku s prvo ekipo, je Vita aktivno del vrha klubske piramide prvič. Da so ju starejše soigralke zelo lepo sprejele in se med elitno posadko #calcitgirls izvrstno počutita, sta zatrdili v en glas. Starejša Vita prihaja iz vzhodnega dela kamniške občine, natančneje Malega Hriba v Tuhinjski dolini. Ta dolina je športnemu Kamniku dala kar nekaj prvoligaških nogometašev in tudi Vita je bila pred prestopom v odbojkarske vrste nogometašica. Dijakinja kamniškega GSŠRM se je tako kot njena soigralka Hana z odbojko spoznala v osnovnošolskih letih. Hano, ki prihaja iz sosednje Komende in se šola na ljubljanski Gimnaziji Ledina, je za razliko od Vite takoj začarala odbojkarska žoga. Vsi skupaj upamo, da se ju bo ta »odbojkarski urok« še dolgo držal. Srečno, Vita in Hana!
Ženska trenerska naveza
Tako trenerka prve ekipe Calcit Volleya Špela Ožegović kot njena pomočnica Tjaša Gadža še nista dopolnili trideset let. Mladosti navkljub to ne pomeni, da sta brez trenerskih izkušenj. Prav nasprotno. Kranjčanka Špela (odbojkarska javnost jo je spoznala pod priimkom Luževec) ter Kamničanka Tjaša sta se trenersko kalili v kamniških ženskih selekcijah, ki so nastopale v nižjih ligah. Tudi skupaj, tako v trenerski kot igralski vlogi. Prava naveza, torej? »Odlično se dopolnjujeva in prepričana sem, da bo tako tudi ob prvoligaških parketih,« nam je povedal Špela, ki je diplomantka Fakultete za šport. Kamničanka Tjaša je magistrirala na Filozofski fakulteti in sicer iz psihologije. Kot psihologinja sodeluje z različnim športniki. »Gre za zelo pomemben vidik v vrhunskem športu. Višji je nivo, večja dodana vrednost je lahko ustrezna psihološka priprava,« pove Gadža, ki z moškimi selekcijami kamniškega kluba na tem področju še ni sodelovala. Tudi Ožegovićeva kot trenerka (deluje tudi v slovenski ženski reprezentanci do 18 leta) v moški konkurenci še ni delovala. »Čeprav smo ženske v športu vse bolj prisotne v vlogah, ki so bile tradicionalno moške, se te stvari počasi spreminjajo. V naši družbi so stereotipi sicer še kar močno zakoreninjeni. Med ekipnimi športi pa, menim da, da je v odbojki stanje v tem smislu še najboljše. Trenerk v ženskih ekipah je vse več in mislim, da prej ali slej ženska kot trenerka moške ekipe ne bo več posebnost,« o ženskah v športu podobno razmišljata trenerki, ki ob napornem trenerskem delu tu pa tam še vedno zaigrata odbojko. Tjaša je na univerzitetni ravni še nedolgo nazaj zastopala matično fakulteto, Špela je na igrišču še bolj pogosto, redno je igrala tudi v komendski rekreativni odbojkarski ligi. Morda pa par Ožegović – Gadža naslednje leto srečamo na kakšnem izmed rekreativnih turnirjev v odbojki na mivki Pod skalco? Se vidimo torej, ob parketu in na mivki, Špela in Tjaša!
