Letos mineva 170 let od ustanovitve prve keramične delavnice v Kamniku. Ob tej pomembni obletnici je Kulturno-umetniško društvo Hiša keramike, zakaj pa ne majolka, v torek, 1. julija 2025, v avli Občine Kamnik odprlo spominsko razstavo, posvečeno bogati tradiciji kamniške keramike.
Najbolj prepoznaven simbol te dediščine je prav kamniška majolika, ki še danes kuka z okenskih polic mestnih hiš in na svoj način pripoveduje zgodbo mesta.
Podžupan Uroš Pirc je ob odprtju poudaril pomen razstave: »Razstava, ki jo odpiramo, ni le poklon preteklosti, temveč slavljenje ustvarjalcev, ki so s srcem in rokami soustvarili kamniško identiteto. Veseli nas, da jo lahko gostimo v občinski stavbi – naj bo navdih za obiskovalce in spodbuda k ohranjanju te edinstvene dediščine. Vsem, ki ste prispevali k njeni pripravi, iskrena hvala. Dediščina živi, če jo negujemo.«
Zbrane sta nagovorili Irena Radej, gonilna sila društva in avtorica knjige Poezija čopiča (2013), ter dr. Marjanca Klobčar, hči priznane keramičarke Marice Ftičar, ki je pomembno prispevala k ohranjanju in umetniškemu razvoju kamniške keramike. Razstavo spremlja tudi katalog, ki prinaša pregled zgodovinskih izdelkov in sodobnih stvaritev članic in članov društva. Dogodek je glasbeno obogatil pevec in multinštrumentalist Jan Tomšič.
Irena Radej je v svojem govoru izrazila močno osebno povezanost s keramiko: »S keramiko sem bila povezana skozi vso poklicno pot. Tudi po zaprtju oddelka leta 2010 je nisem mogla zapustiti – delo z glino človeka zasvoji. Pri nas v Hiši keramike smo ljudje, ki to delo opravljamo z ljubeznijo. Osrednja nit našega delovanja je kamniška majolika – tista, ki nosi sonce v svet in ki jo z veseljem še vedno ustvarjamo.« Poudarila je tudi pomen svoje prve mentorice, Marice Ftičar, ki je učila s potrpežljivostjo in predanostjo. Njena hči, dr. Marjanca Klobčar, je z obiskovalci delila spomine na mamo: »Za mojo mamo keramika ni bila le služba – bila je njena velika ljubezen. Z njo smo otroci rasli in srkali zgodbe o kamniški keramiki, o ljudeh, času in življenju. Tudi po zaprtju tovarne na Žebljarski in selitvi na Bakovnik so ljudje še vedno prihajali – naročali posebne majolike, jih pošiljali po svetu. Tako je npr. Tone Kozlevčar pred vsakim gostovanjem Slovenskega okteta naročil novo serijo majolik. Mamina dela so nastajala v dialogu z raziskovalci dediščine, kot sta Božo Račič in Janez Marolt, ki so ji pomagali oživljati vzorce – danes del identitete ne le Kamnika, temveč vse Slovenije.«
Ob koncu je spregovorila še Tatjana Hlačer, ena izmed ustanoviteljic društva: »Pred desetimi leti smo ustanovili društvo z željo, da kamniška majolika ne zamre. Marica Ftičar je večkrat dejala, da se je bilo za majoliko treba vedno boriti. Danes je še med nami – v zapisih, v ljudeh, v vsakdanjem življenju. Irena Radej je s svojo odločnostjo ob zapiranju tovarne ohranila številne izdelke in s tem pomemben del naše identitete. Zato, Irena, iskrena hvala.«
Slovesnega odprtja sta se udeležili tudi podžupanja Romana Učakar in svetnica Ivanka Učakar.
Razstava v avli Občine Kamnik bo na ogled do konca avgusta v času uradnih ur. Prisrčno vabljeni k obisku in počastitvi bogate zgodovine kamniške keramike.
