Koroški plebiscit leta 1920 je bil ena od oblik, s katerim so zmagovalne, antantne sile po veliki vojni urejale novo Evropo. V Parizu na mirovni konferenci leta 1919 so tako med drugim odločile, da je Celovška kotlina celota in naj se o tem, v kateri državi želijo ljudje živeti, odločijo na plebiscitu oz. t. i. ljudskem glasovanju. Tako so Celovško kotlino razdelili na cono A in B. Cona A je bila pod jugoslovansko upravo in cona B pod avstrijsko. Plebiscit je 10. oktobra 1920 potekal najprej v coni A, če bi bil rezultat pozitiven za slovensko stran, bi 31. oktobra 1920 potekal še v coni B.
Kljub vsem Maistrovim prizadevanjem (ki je na Koroškem takrat imel vojaško in politično moč ter velik ugled) in prizadevanjem Narodnega sveta na Koroškem, sodelovanju slovenskih intelektualcev, skupaj s slovenskimi duhovniki, da bi se Slovenci na Koroškem odločili za združitev z matičnim narodom v Državi SHS, je bil rezultat za slovensko stran negativen. Za Avstrijo je glasovalo 59, 1 odstotka volivcev, za Kraljevino SHS pa 40, 9. O dogajanju v predplebiscitnem obdobju, tragičnih dogodkih in bojih, posameznikih, da bi Korotan ostal slovenski, je bilo napisanih več knjig in študij. Malo pa je raziskav in študij o slovenskih duhovnikih na Koroškem, ki so stali skupaj s svojim narodom pred to veliko nacionalno katastrofo in tudi v velikem trpljenju po njej. O teh duhovnikih in njihovih bojih za slovenski jezik, kulturo, obstoj naroda nam bo tokrat na Maistrovem večeru marsikaj osvetlil dr. Bogdan Kolar, ki je tej tematiki namenil veliko svoje raziskovalne pozornosti.
V sodelovanju z Društvom general Maister Kamnik.
Vabljeni!
Dr. Bogdan Kolar je po študiju teologije v Rimu študiral zgodovino in angleščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po doktoratu je postal predavatelj in član Katedre za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je opravljal različne vodstvene funkcije ter bil član državnih izpitnih in znanstvenih komisij. Njegovo temeljno področje dela je bilo raziskovanje zgodovine krščanstva v Sloveniji in osrednji Evropi, o čemer je pisal v domačih in tujih publikacijah ter znanstvenih monografijah, ki obsegajo več kot 350 enot.
