Pridružite se strokovnemu vodstvu po Veliki planini, kjer bomo skupaj z geografom Borutom Peršoljo odkrivali naravo Velike planine.
Kopač v Plečnikovi risalnici, 30. leta 20. stoletja. Arhiv Mojce Kopač.
DATUM: Sobota, 30. maj 2026
ZBOR: Spodnja postaja nihalke na Veliko planino (542 m) ob 8.45
Pot nas bo z nihalko popeljala od spodnje postaje nihalke do Šimnovca. Od tam bomo peš nadaljevali skozi naselje počitniških koč proti Riglju in po robu planine nad Stenami. Med hojo bomo spoznavali naravne prvine Velike planine in uživali v razgledu. Pot nas bo vodila mimo Luknje do koče Ruševka, nekdanje koče Vlasta Kopača. Povzpeli se bomo na Gradišče (1668 m), najvišji vrh Velike planine. Spustili se bomo čez Domžalsko naselje in raziskali udornici Velika in Mala Vetrnica. Sledi pot do Zelenega roba ter vrnitev v dolino.
Predviden konec vodenja je ob 14. uri. Zatem vas vabimo na Ogled dokumentarnega filma o življenju in delu Vlasta Kopača v okrepčevalnico Skodla ob 14.15.
PRIPOROČENA OPREMA
- dobra planinska obutev
- čelada (lahko tudi kolesarska) – zaradi obiska udornic
- vremenu primerna oblačila
- nahrbtnik in pijača
- podloga za sedenje
- pohodne palice
- fotoaparat
- planinski zemljevid Grintovci 1 : 25.000
Obvezne prijave: spletni obrazec
CENA VODENJA: 10,00 €
CENA VOZOVNIC ZA NIHALKO: po veljavnem ceniku. Priporočamo, da vozovnico za nihalko predhodno kupite v spletni trgovini ali ob prihodu na blagajni pri vhodu nihalke.
VLASTO KOPAČ 2026 – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina
Leta 2026 mineva dvajset let od smrti arhitekta, konservatorja, alpinista in humanista Vlasta Kopača, ene ključnih osebnosti pri oblikovanju identitete Velike planine in ohranjanju njene kulturne krajine. Ob tej obletnici se bodo skozi vse leto zvrstili dogodki, razstave in strokovna srečanja, ki bodo osvetlili njegovo izjemno delo ter trajen vpliv na slovenski prostor in dediščino.
Med osrednjimi dogodki bo tudi strokovno vodstvo po Veliki planini z geografom Borutom Peršoljo, ki bo potekalo v soboto, 30. maja 2026.
Vlasto Kopač – vizionar Velike planine
Vlasto Kopač (1913–2006) je bil učenec Jožeta Plečnika, arhitekt, konservator, risar, urbanist, fotograf, pisec in eden najpomembnejših varuhov slovenske kulturne in naravne dediščine. Njegovo delo je zaznamovalo številna področja – od arhitekture in planinstva do urbanizma, oblikovanja, ilustracije in konservatorstva.
S Kamnikom in Kamniškimi Alpami je bil povezan vse življenje. Sodeloval je pri obnovi planinskih koč, projektiral bivak pod Skuto, pripravljal urbanistične načrte za Kamnik ter pomembno zaznamoval razvoj Velike planine.
Prav tam je ustvaril eno svojih najpomembnejših življenjskih del. Veliko planino je razumel kot izjemen kulturni in naravni prostor, ki ga je treba razvijati premišljeno, v ravnotežju med človekom, turizmom in tradicionalnim življenjem pastirjev. Zavzemal se je za ohranjanje pastirskega izročila in nasprotoval neprimernim posegom v prostor.
Njegova vizija turističnega naselja po vzoru tradicionalnih pastirskih bajt – majhnih lesenih koč, prilagojenih človeku in naravi – je postala ena najbolj prepoznavnih podob Velike planine. Projektiral je tudi žičniške naprave, hotel Šimnovec ter pripravil urbanistični program razvoja planine, ki je postavil temelje trajnostnega razvoja tega prostora.
Danes, ko se Velika planina sooča s pritiski množičnega turizma in okoljskimi izzivi, so Kopačeve ideje o spoštovanju prostora, zmernosti in ohranjanju identitete krajine še posebej aktualne.
Razstava ob 20-letnici smrti Vlasta Kopača
Obiskovalci si lahko ob tej priložnosti ogledajo tudi razstavo v Medobčinskem muzeju Kamnik, posvečeno življenju in delu Vlasta Kopača.
Razstava predstavlja njegovo bogato življenjsko pot – od rodnih Žirov preko Kranja in Splita do Ljubljane – ter številna področja njegovega ustvarjanja. Na ogled so originalni načrti, risbe, fotografije, osebni predmeti, arhivsko gradivo in filmski posnetki, ki osvetljujejo njegovo delo na področju arhitekture, konservatorstva, planinstva in urbanizma.
Poseben poudarek je namenjen prav Veliki planini, kjer je Kopač pustil neizbrisen pečat. Razstava razkriva njegovo vizijo razvoja planine, prizadevanja za zaščito pastirske dediščine ter razmislek o odnosu med turizmom, naravo in kulturno krajino.
Razstava je nastala v sodelovanju številnih muzejev, ustanov in posameznikov, ki hranijo Kopačevo dediščino, med njimi MGML – Plečnikova hiša, ZVKDS, MAO, MNSZS, GMJ – SPM, GIAM ZRC SAZU ter številni posamezniki in družine, ki so prispevali dragoceno fotografsko in predmetno gradivo.
Povzeto po: https://www.muzej-kamnik-on.net/razstave/vlasto-kopac-z-obcutkom-do-ljudi-in-prostora-turisticno-naselje-na-veliki-planini-in-nekateri-drugi-kamniski-projekti/
Tekst in fotografije: Velika planina d.o.o.
