Kamnik Maistrovo mesto – od spomenika (1970) do spominske sobe (2013)

Ker letos ob našem občinskem prazniku – 29. marcu  2014 zaznamujemo 140-letnico Maistrovega rojstva in 80 let od njegove smrti, je prav, da ob tej priložnosti podrobneje spoznamo, kako se je njegovo rojstno mesto Kamnik v novejšem obdobju oddolžilo Maistrovemu spominu. Zato želim tokrat zapisati nekaj spominov na dogodke, namenjene Maistrovemu spominu v zadnjih triinštiridesetih letih, od leta 1970, ko smo v Kamniku prvi v Sloveniji  postavili spomenik svojemu velikemu rojaku do 2013, ko je bila v Maistrovi rojstni hiši odprta stalna razstava o njegovem življenju in delovanju.

Ker sem kot član organizacijskega odbora za postavitev spomenika, zadolžen za informiranje in kot takratni urednik Kamniškega občana spremljal celotno dogajanje, naj na kratko povzamem nekaj takratnih  dogajanj v zvezi s postavitvijo tega spomenika.

Na pobudo Mestnega odbora Zvez prostovoljcev  borcev za severno mejo Ljubljana, ko so ob 35 letnici Maistrove smrti na hiši na Uncu, kje je zadnja leta živel, odkrili spominsko ploščo, da bi tudi v Maistrovem rojstnem kraju Kamniku postavili spomenik sta se takoj odzvala kamniška občinska organizacija borcev prostovoljcev za severno mejo in skupščina občine Kamnik s predsednikom Vinkom Gobcem, še posebej pa se je za to zamisel  zavzel Stane Peček, nekdanji Maistrov borec v enoti kapetana Martinčiča in dolgoletni upravnik kamniške smodnišnice. Kmalu je občinska skupščina imenovala odbor za postavitev spomenika, v katerem so bili: dr. Maks Pohar, predsednik, Lojze Ude, namestnik, Milan Logar, tajnik, Peter Klavčič, blagajnik in člani Vinko Gobec, Kazimir Keržič, Stane Simšič, Stane Marcijan, Vinko Dobnikar, Franc Svetelj, Leon Homar, Danilo Cerkvenik, dr. Svetozar Frantar, Franc Zore, Stane Aupič, Anton Poljanšek, Stane Peček, Jože Hribar, Franc Grčar, Alojz Kek,  Rudolf Pajk, Rajko Slapernik, ing. Stanko Fras, prof.dr.ing. Albert Čebulj, dr. France Stele, Franjo Roš in dr. Franc Sušnik.

Ožji operativni odbor pa je vodil predsednik občinske skupščine Kamnik Vinko Gobec.

V častnem predsedstvu, ki mu je predsedoval Franc Leskošek Luka, nekdanji borec prostovoljec za severno mejo 1918/19, so bili tudi Janez Vipotnik (SZDL), Sergej Kraigher (skupščina SRS) in Janko Rudolf (ZZB NOV).

Za lokacijo spomenika so določili Trg talcev na Grabnu pred nekdanjo trgovino Prehrana. Odbor za postavitev je sklenil zbirati denarne prispevke po vsej Sloveniji. V ta namen so delovnim organizacijam in občanom razposlali preko 900 prošenj za prispevke. Poleg tega pa so se lotili tudi akcije zbiranja bakra po kamniških tovarnah.

Spomenik je delo akademskega kiparja Antona Sigulina iz Ljubljane.  Bronasta plastika generala Maistra, ki ima kot vojak ob boku sabljo in kot pesnik v roki zvitek papirja, stoji na granitnem podstavku.

»Kamničani ne pomnijo, da bi se kaj tu zbrala taka množica ljudi, kot je bilo to zadnjo nedeljo, ko so v Kamnik prihiteli številni nekdanji Maistrovi borci in občudovalci generala in osvoboditelja naše severne meje Rudolfa Maistra iz vse Slovenije, predstavniki medijev so ocenili, da se je slovesnosti udeležilo okrog 10 tisoč ljudi,« sem takrat v novembrski številki Kamniškega občana zapisal v članku z naslovom Veličastno slavje Maistrovih borcev v Kamniku. V imenu preko 600 borcev prostovoljcev za severno mejo, ki so v dolgem sprevodu skozi mesto mimo Maistrove rojstne hiše prikorakali do spomenika, je predsedniku častnega predsedstva  Francu Leskošku Luki raportiral Stane Peček. Nato je udeležence pozdravil Vinko Gobec, predsednik občinske skupščine. Pavle Žavcer, predsednik odbora koroških partizanov pri ZZB NOV je v slavnostnem govoru orisal lik Rudolfa Maistra in njegovo vlogo pri osvobajanju našega ozemlja ob severni meji. Po odkritju spomenika je Franc Leskošek Luka  izročil spomenik  v čuvanje Vinku Gobcu predsedniku občinske skupščine. Nato je o Maistru izredno občuteno spregovoril njegov soborec Jože Hribar iz Ljubljane.

Moški pevski zbor prvega slovenskega pevskega  društva Lira pod vodstvom Sama Vremšaka je nato zapel dve Maistrovi pesmi Završki fantje in Rožmarin. Dijaki kamniške gimnazije pa so recitirali nekaj Maistrovih pesmi, med njimi Kraške pilote. Za zaključek pa so združeni pevski zbori kamniških osnovnih šol pod vodstvom Viktorja Mihelčiča zapeli Maistrovo pesem Kazen in na koncu še Viktorja Mihelčiča Svobodna je naša domovina.

Na sprejemu, ki ga je  po končani slovesnosti v Kamniški Bistrici pripravil Vinko Gobec, se je Maistrov sin Borut Maister, ki se je skupaj z bratom Hrvojem udeležil slovesnosti zahvalil za lepo počastitev njegovega očete in med drugim dejal: »Globoko sem hvaležen vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je moj pokojni oče dobil danes v Kamniku tako veličasten spomenik. Ko sem danes gledal obraze tisočerih navzočih, sem se zavedel, da je oče zrastel iz teh krajev, zavedel sem se , da moj oče ni ostal Gorenjec do konca svojega življenja. Tako prisrčno kot ga je sprejel njegov rojstni kraj, ga še ni sprejel nihče.«

Poročilo o slovesnosti ob odkritju Maistrovega spomenika
v Kamniškem občanu, november 1970 (avtor: Franc Svetelj)

Naslednje leto, 24. aprila 1971 je kamniška občinska skupščina (predsednik Vinko Gobec) sprejela sklep o poimenovanju kamniške gimnazije ob njeni 25-letnici v gimnazijo Rudolfa Maistra. Ob slovesni proglasitvi so pred gimnazijo, ki je takrat imela še svoje prostore v zgradbi OŠ Frana Albrehta, odkrili doprsni kip Rudolfa Maistra, delo ak. kiparja Antona Sigulina. O Maistru pa je spregovoril dr. Maks Pohar, predsednik Republiškega odbora borcev prostovoljcev za severno mejo.

19. julija 1976 je skupščina občine Kamnik (predsednik Franc Svetelj) sprejela odlok o podelitvi domicila Mestnemu odboru borcev prostovoljcev za severno mejo1918-1919  Ljubljana, ki j povezoval borce v 16 občinah, med njimi tudi borce iz občine Kamnik.

Domicil je pomenil priznanje prostovoljni odločitvi borcev za severno mejo za njihovo sodelovanje v bojih za slovensko koroško. Poleg tega je bil v Kamniku rojen Rudolf Maister, ki je med prvimi ustanovil slovenske vojaške enote in z njimi dosegel največji uspeh v bojih za slovensko  severno mejo, osvobodil je Maribor in velik del slovenskega ozemlja na Štajerskem.

20. decembra 1995 je občinski svet občine Kamnik (predsednik  Igor Podbrežnik, župan Anton Tone Smolnikar) sprejel odlok o novem občinskem prazniku občine Kamnik -29. marcu, rojstnem dnevu Rudolfa Maistra. Občina Kamnik je prvič praznovala nov občinski praznik (prejšnji praznik je bil 27. julij, dan vstaje 1941 na Kamniškem). 29. marca 1996.

25. septembra 2003 je bila na pobudo dr. Nika Sadnikarja, častnega član Društva general Maister Ljubljana v Kamniku ustanovljena  podružnica DGM Ljubljana z odborom Niko Pinterič, Jože Arko in Aleksander Sarnavsky, ki je čez dve leti 21. aprila 2005 prerasla v samostojno društvo general Maister Kamnik. Prvi predsednik je bil Niko Pinterič. Namen društva je ohranjanje in razvijanje Maistrovega izročila in širjenje domoljubne vzgoje med mladimi. V ta namen je društvo veliko pozornosti posvetilo zbiranju gradiva o Maistru in njegovih borcih, povezanih s Kamnikom. ter si prizadevalo za čimprejšnjo ureditev spominske sobe v Maistrovi rojstni hiši.

Naslednji pomemben dogodek pri ohranjanju spomina na velikega kamniškega rojaka je bilo odprtje Maistrovega mostu v podaljšku Maistrove ulice. Most so po dobrih dveh mesecih gradnje, odkar so delavci SCT in Žurbi Teama 7. januarja začeli rušiti 107 let stari Železni most, na svečanosti ob občinskem prazniku  29. marca 1999  svečano odprli Maistrov vnuk Stojan Maister, župan občine Kamnik Tone Smolnikar, Janez Božič, predsednik uprave DARS-a in Ivan Zidar, predsednik uprave SCT.

Stojan Maister, sin Boruta Maistra, mi je ob tej priložnosti za Kamniškega občana (članek z naslovom Maistrov vnuk na Maistrovem mostu – KO št. 7, 8. aprila 1999)  dejal, da kot kemijski inženir sicer ne more presojati o tehniki mostu, pač pa  ga veseli, da se je občina Kamnik kot podaljšek Maistrove ulice odločila tudi most poimenovati po njegovem dedu.

»Tako sta z lepim mostom spet povezana levi in desni breg Kamniške Bistrice. Naj vam dobro služi!« Borut Maister, rojen leta 1943 v Mariboru, je še dodal, kot zanimivost še, da razmišlja o pobudi, da bi Kamnik povezali s poljskim mestom Rzeszow, kjer so bili v času prve svetovne vojne hudi boji in kjer danes živi precej Slovencev, sam pa tudi poslovno sodeluje z družbo Bamax iz tega mesta.

Glavni in odgovorni projektant mostu je bil dipl.ing.grad. Leon Gradnik PNZ d.o. Ljubljana, Kot sooblikovalca končne podobe  (ograja, svetila) pa sta sodelovala Kamničana dipl.ing.arh. Tomaž Schlegl in dipl.ing,arh. Bojan Schlegl.

17. aprila 2004 je v Domu kulture v Kamniku potekala državna proslava pred vstopom Slovenije v EU in v počastitev 130 – letnice Maistrovega rojstva, na kateri je takratni predsednik republike dr. Janez Drnovšek poudaril, da bi bile meje današnje samostojne države Slovenije brez Maistra povsem drugačne. V sklopu te proslave je bila tudi slovesnost ob zaključku prve faze prenove Maistrove hiše na Šutni. Občina Kamnik (župan Anton Tone Smolnikar) je s sodelovanjem okrog 20 podjetij-sponzorjev iz Kamnika in Ljubljane uredila temelje, streho in fasado hiše. Na prireditvi pred Maistrovo hišo je spregovoril dr. Anton Grizold, minister za obrambo.

Aprila 2006 je društvo generala Maistra Kamnik izvedlo prvi Maistrov pohod na Veliko špico nad Kamnikom, ki od takrat poteka vsako leto na drugo soboto v aprilu. Doslej je bilo organiziranih že osem pohodov, ki se jih je udeležilo poprečno okrog sto pohodnikov, zlasti mladih pohodnikov iz kamniških šol, pa tudi iz drugih krajev (Zagorje) je vsako leto več.

12. marca 2010 je v Šolskem centru Rudolfa Maistra  potekal v počastitev občinskega praznika in 60-letnice kamniške gimnazije kviz  o poznavanju življenja in dela Rudolfa Maistra in bojev za našo severno mejo. Na kvizu so sodelovale tričlanske ekipe dijakov iz Gimnazije Kranj, Srednje upravno administrativne šole Ljubljana, I. in III. Gimnazije Maribor in Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik. Izmed petih ekip se je najbolje odrezala ekipa dijakov Gimnazije Kranj.

Junija 2011 je bil podpisana sporazum Občine Kamnik (župan Marjan Šarec) z župnijo Kamnik (župnik Tone Dular) o solastniškem deležu na Maistrovi rojstni hiši na podlagi leta 2003 vloženih sredstev občine Kamnik v prenovo hiše, s čimer je bilo mogoče po večletnih prizadevanjih omogočena lastniška  vknjižba občine na pritličnih prostorih zgradbe in tako omogočeno  vlaganje javnih sredstev v ureditev Maistrove spominske sobe.

21. novembra 2011 pred državnim praznikom, dnevom Rudolfa Maistra, je Društvo general Maister Kamnik na slovesnosti v Domu kulture Kamnik razvilo svoj društveni prapor.

V obravnavanem obdobju je bilo v Kamniku organiziranih več razstav o Maistru, njegovih borcih in bojih za  severno mejo 1918/19 (marca 2005 v prostorih občine Kamnik), decembra 2011 v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske v Domu kulture Kamnik.

Na  dan Rudolfa Maistra , v soboto 23. novembra 2013, so po nekaj letnih pripravah slovesno odprli spominsko sobo v njegovi rojstni hiši na Šutni. Ob tej priliki je v Kamniku po petih letih spet potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra.   Pretekla štiri leta so te proslave organizirale Zveza DGM in občine, kjer je slovesnost potekala.

Kot vsako leto ob dnevu Rudolfa Maistra je na ta dan, tokrat v Kamniku v dvorani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra,  potekal tudi tabor društev Rudolfa Maistra in Franja Malgaja.

Po končanem taboru so udeleženci skupaj krenili k Maistrovi rojstni hiši na Šutni, kjer se je ob pol petih popoldne začela slovesnost ob odprtju spominske sobe generala Rudolfa Maistra.

Med številnimi udeleženci, ki jih ni motilo deževno vreme,so bili  tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Mitja Bervar, nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, veleposlanice in veleposlaniki, poslanke in poslanci, predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič, predsedniki in člani drugih domoljubnih in veteranskih organizacij ter vnuka in snaha generala Rudolfa Maistra, gospa Sonja Maister in Maistrov vnuk gospod Stojan  Maister.

V letu 2013 so se končala zahtevna obnovitvena dela na občinskem lastniškem delu rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki jih je v celoti financirala Občina Kamnik. Obenem z obnovo v letu 2012/2013 je potekala tudi izdelava scenarija o vsebinski zasnovi v rojstni hiši Rudolfa Maistra, ki ga je pripravila direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar. V prostorih spominske sobe  je postavljena  stalna razstava z naslovom “Rudolf Maister – domoljub, general, kulturnik, pesnik in bibliofil.” Nikjer v Sloveniji ni na enem mestu zbranega toliko raznovrstnega gradiva o njem in o njegovem času, kot ravno v na novo odprti Spominski sobi Rudolfa Maistra, ki je torej hkrati rojstna hiša generala Maistra.

Zbranim je najprej spregovoril Marjan Šarec, župan občine Kamnik,ki je med drugim dejal:

»Ob vseh naštetih dejstvih je logično, da si naš junak zasluži poleg spomenikov tudi urejeno rojstno hišo, pred katero stojimo danes. Leta 2003 je bila urejena zunanjost, za ureditev spominske sobe pa je bilo potrebno kar nekaj Maistrovega duha. V letu 2011 so ponovno stekli pogovori z župnijo Kamnik, saj so v preteklosti zaradi takšnih in drugačnih razlogov zamrli. Hiša je namreč last župnije oziroma nadškofije Ljubljana in zato je bilo potrebno urediti etažno lastnino, da je lahko Občina pristopila k izvedbi del. Po dolgih letih poslušanja, kako se ne da, smo začeli pogovore, kako se bo dalo. Relativno hitro smo namesto medsebojnih obtoževanj dosegli dogovor in vpis v zemljiško knjigo. Na tem mestu se iskreno zahvaljujem župniku, g. Tonetu Dularju in predstavnikom ljubljanske nadškofije, na tej prireditvi jo zastopa pomožni škof Anton Jamnik, za tvorno sodelovanje pri celotni zadevi. Zahvaljujem se tudi svojim sodelavcem v občinski upravi, zlasti mag. Ivanu Kendi, za ažurnost in mnoge ure, namenjene obnovi Maistrove spominske sobe. Hvala Društvu general Maister Kamnik za ohranjanje spomina na generala. Velika zahvala gre tudi Medobčinskemu muzeju Kamnik, za ureditev spominske sobe, saj bi bil prostor brez vsebine, mrtev prostor. Lepo je predstavljeno njegovo življenje, ne samo častnika, temveč tudi poeta. Morda za Kamnik najzanimivejši eksponat je listina, ki jo je Občini Kamnik  podaril pokojni častni občan dr. Niko Sadnikar. Gre za originalno listino, ki jo je tedanja Mestna občina Kamnik leta 1934 ob 60 letnici izročila generalu Rudolfu Maistru. Do dejanske izročitve te listine generalu Maistru ni nikoli prišlo, ker je Maister že čez 4 mesece umrl, listino pa so leta 1941 skrili pred nemškimi okupatorji in jo vse do danes hranili pri Sadnikarjevih.«

Nato so mag. Milan Lovrenčič, predsednik ZDGM,  župan Marjan Šarec in Ivan Sekavčnik, predsednik DGM Kamnik skupaj prerezali slavnostni trak ob vhodu v Maistrovo spominsko sobo in tako simbolično odprli  za kamniško in slovensko zgodovino pomemben objekt.

Ob udeležbi številnih praporov društev GM in veteranskih organizacij je v kulturnem programu  nastopil Orkester Slovenske vojske, Kvartet Krt in recitatorja gledališke skupine Rudolfi. Program je povezovala Barbara Božič.

Nato so udeleženci ob razlagi mag. Zore Torkar, avtorice razstave, ogledali lepo urejeno spominsko sobo in se vpisali v spominsko knjigo.

Po prireditvi v Maistrovi rojstni hiši se je malo pred šesto uro v športni dvorani OŠ Frana Albrehta  začela državna proslava v počastitev dneva Rudolfa Maistra, ki jo neposredno prenašala RTV Slovenija.

Po Zdravljici in himni Zveze DGM  »Slovenec sem« je zbrane kot gostitelj nagovoril župan Občine Kamnik Marjan Šarec nato še  predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič, ki je med drugim dejal:

»Člani Zveze društev »General Maister« smo organizirani v 21-ih društvih. Prav zadnje smo registrirali Društvo general Maister Grosuplje pred tremi meseci. Kmalu pa bodo nova društva v Škofji Loki, Velenju, Metliki, Ormožu, Domžalah, morda pa tudi v Piranu. Vedno več nas je, državljanov Republike Slovenije, ki menimo, da nimamo ustreznega odnosa do domovine, da vse preveč pričakujemo kaj bomo od nje dobili in vse premalo kaj bomo za njo storili. Prav pomanjkljiva domoljubna zavest je največja ovira, da ne moremo bolj učinkovito in manj boleče reševati današnjih medsebojnih odnosov in gospodarskih problemov. Naše delovanje je v dobršni meri omejeno z mačehovskim obravnavanjem financiranja domoljubnih organizacij, kar pa ne velja za financiranje strank. Vendar moram pohvaliti, poleg Občine Kamnik, tudi Ministrstvo za kulturo in Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki so nam omogočili izvedbo te proslave. Pa tudi RTV in mediji posvečajo vedno več svojega poslanstva v negovanju domoljubja. Smo torej na dobri poti. Vabim vse, ki nas poslušate in gledate, da se nam pridružite in s svojim delovanjem skupaj z nami damo svoj prispevek za naš boljši in prijaznejši jutri. Mi imamo v svojem članstvu mnogo domoljubov, ki delujejo brezplačno v širjenju domoljubja pri mladih, pa tudi starejših, ki jim ni bilo dano, da bi o domoljubju slišali kaj več v šoli.«

Mladi iz Mladinskega centra  Kotlovnica v so sodelovanju z Gimnazijo in srednjo šolo Rudolfa Maistra ter Društvom Rudolfa Maistra Kamnik je pripravili video zapis Kamnik, Maistrov in moj dom, v katerem je udeležence proslave in TV gledalce skozi Maistrovo mesto popeljal učenec šestega razreda OŠ Toma Brejca Bor Plahutnik. Svojo hišico iz video zapisa je prinesel v športno dvorano in z njo na oder pospremil slavnostnega govornika predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja., ki je po poudarku Maistrovim domoljubnim dejanjem dejal:

»Zato naj nas vse skupaj spodbudim – ne sprašujmo se več, zakaj česa ni mogoče storiti, temveč se končno vprašajmo, kaj in kako je nekaj mogoče storiti. In potem to naredimo. To je tista prepotrebna zmagovalna miselnost, prepotrebna zmagovalna drža, ki premaga težke čase. Značilna je, kot smo že slišali nocoj, za junake in za junaške narode. In Slovenci smo tak narod, čeprav se dostikrat radi izgovarjamo, da nismo. Sicer včasih res dolgo oklevamo, ampak potem odločno storimo tisto, kar je prav. Drugače kot narod, v razburkanih obdobjih zgodovine, ne bi preživeli.«

Sledila je podelitev  spominskih priznanj Rudolfa Maistra 2013, ki sta jih podelila predsednik ZDGM mag. Milan Lovrenčič in župan občine Kamnik Marjan Šarec.

Spominska priznanja Rudolfa Maistra 2013 s kipcem Rudolfa Maistra so prejeli:

- Osnovna šola Vič Ljubljana za uspešno izvajanje različnih oblik domovinske vzgoje ter ohranjanje izročila ljubezni do doma in domovine,

- Vitko Roš za požrtvovalno delovanje in pomoč pri vseh aktivnostih ter promocijah za uveljavljanje poslanstva in sporočilnosti generala Rudolfa Maistra,

- Marja Kodra za uspešno mentorstvo in poslanstvo skupine Rudolfi, ki širijo vedenje o Kamniku ter s svojimi predstavami ohranjajo spomin na velikega rojaka, generala Rudolfa Maistra.

Kratek a prisrčen kulturni program so oblikovali Mestna godba Kamnik, pevec Primož Krt, Plesni klub Šinšin in Bor Plahutnik. V vlogi Rudolfa Maistra je z recitacijami nastopil  Uroš Potočnik, program je povezovala voditeljica Maja Šumej, v reportažnem avtu TVS pa je TV prenos komentiral Tone Ftičar.

Ob letošnji 140 –letnici Maistrovega rojstva, ki jo bomo svečano obeležili ob občinskem prazniku 29. marca 2014, je treba poudariti, kako vse  naštete aktivnosti v obdobju med postavitvijo Maistrovega spomenika leta 1970 in odprtjem stalne razstave v Maistrovi  rojstni hiši  in kot vrhuncem državno proslavo dneva Rudolfa Maistra leta 2013, torej v obdobju več kot štirih desetletij kažejo na to, kako veliko pozornost spominu na svojega  velikega  rojaka Rudolfa Maistra posveča Kamnik in zato se upravičeno ponaša z naslovom Kamnik – Maistrovo mesto!

Avtor sestavka: Franc Svetelj, 2014 (objavljeno z avtorjevim dovoljenjem)

Na tem spletišču je v poljudni besedi in s številnimi fotografijami predstavljeno življenje in delovanje častnih občanov občine Kamnik
s poudarkom na njihovem prispevku našemu mestu in občini ter na dejavnostih, ki jih povezujejo s Kamnikom.
© Spletno stran častnih občanov je v letih 2008-2017 urejal Branko Novak, od 2018 pa Občina Kamnik - kopiranje prispevkov je dovoljeno z navedbo vira