Mali grad

Župan Marjan Šarec ob prazniku Občine Kamnik: »Ne bodimo med seboj tujci, temveč bratsko sodelujmo v dobro naše in Maistrove občine Kamnik!«

28.03.2014

 

Besede ponosa, poguma in časti ob 140. letnici rojstva velikega človeka, generala Rudolfa Maistra, so se danes naselile v srca zbranih na prireditvah ob dnevu Občine Kamnik. Rojaku, častnemu občanu, pesniku, predvsem pa borcu za severno mejo, smo se poklonili s tradicionalno Podoknico Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, s položitvijo venca v preddverju občinske stavbe, s proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra, dogajanje pa sklenili z osrednjo slovesnostjo ob prazniku Občine Kamnik, kjer je župan Marjan Šarec podelil letošnja priznanja Občine Kamnik. V Maistrovem mestu, je duh Rudolfa Maistra še kako prisoten.

Prireditve v sklopu praznovanj Občine Kamnik potekajo že od začetka meseca marca, natančneje od 5. marca, in se bodo sklenile s tradicionalnim Maistrovim pohodom, v soboto, 12. aprila, danes pa so potekale osrednje prireditve.

Člani pevskega zbora DKD Solidarnost so pred rojstno hišo Rudolfa Maistra na Šutni pripravili že enajsto Podoknico. Občinstvo je v imenu Občine Kamnik nagovorila podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, se zahvalila Moškemu pevskemu zboru DKD Solidarnost za njihov doprinos k ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra ter poudarila pomen domoljubja, ki ga dandanes vsekakor več kot primanjkuje. "Če bo naš narod zaveden in bo znal stopiti skupaj ter se ubraniti vseh tistih, ki nas poskušajo spreti med seboj, potem bomo imeli prihodnost. Od nas samih je odvisno, kakšna bo Slovenija v prihodnje in ali bodo naši vnuki še govorili slovenski jezik." Poleg Maistrovih pesmi pod vodstvom Marka Tirana so podoknico popestrile tudi recitacije v izvedbi učencev Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik.

Med udarnimi ritmi promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu so podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. Zvonko Cvek, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Matjaž Ravnikar in predsednik Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda Marjan Schnabl položili lovorjev venec v preddverju občinske stavbe.

Proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske

Sledila je slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske, Mestne godbe Kamnik, Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik ter recitatorjem dramske skupine GSŠRM Rudolfi.

Po simbolni položitvi vencev delegacij v spomin na velikega človeka je zbrane najprej pozdravil župan Marjan Šarec, nato pa besedo predal slavnostnemu govorniku, predsedniku Društva general Maister Kamnik Ivanu Miroslavu Sekavčniku. V svojem govoru je orisal izjemen pomen generala Maistra, ki se ga Kamničani zavedamo od samega začetka. »Domovina daje vedno občutek pripadnosti, povezanosti, je nekakšen skupek vrednot. To niso zgolj griči in morje, lastno gospodarstvo in izvoljena oblast. To so hkrati človekove pravice in svoboščine, socialna enakost, varnost, skupna skrb do jezika in kulture, veselje do vsega, na kar smo lahko ponosni kot Slovenci. Zato je domoljubje predvsem last ljudi osebnega čutenja o skupnem, kot vera v dobro domovine in pripada predvsem civilni družbi, kot je tudi ena od teh Zveza društev general Maister.

V Sloveniji bi domoljubje moralo postati način življenja, od družine in šole do države in našega odnosa do tujine. Poti do tja so tlakovane z vzgojo mladih od rosnih let do zrelostnega izpita maturantov. V tem duhu je bila podana pobuda Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik, da bi učenci kamniških šol likovno in literarno upodobili ljubezen in odgovornost do domovine. Veseli nas, da so se na tekmovanje z temo Kamnik Maistrovo mesto, prijavile vse kamniške osnovne šole, kot tudi osnovna šola v Komendi, katerih dela bodo v teh dneh ocenjena, in podeljene bodo nagrade. Z veseljem tudi povem, da se je lani jeseni v Mariboru na vseslovenskem kvizu o poznavanju življenja in dela Rudolfa Maistra, najbolje odrezala ekipa dijakov Gimnazije in srednje šole iz Kamnika. Očitno je, da mladi tako preko truda in zavzetega dela lažje razumejo Maistrovo poslanstvo, delo in domoljubje.

Toda Maistrov duh bi potrebovali tudi drugod. Zdi se, da v današnji krizi pogrešamo predvsem njegov občutek, kdaj napočijo usodni trenutki, ko mora govorjenje nadomestiti ukrepanje. Maister je imel jasne strateške cilje in trdno prepričanje, da ravna prav. Zato so mu ljudje zaupali in zgodovina je kasneje potrdila to njegovo odločnost. In prav to manjka sedanjim politikom, pa tudi menedžerjem in drugim, ki odločajo o naši usodi. Morda bi danes potrebovali voditelje, kakšen je bil Maister, pa tudi več povezanosti glede skupnih ciljev in rešitev.

Maister je pokazal, da sta odgovornost do države in ljubezen do domovine dve plati iste medalje. Vedel je, da rešitev države  korenini v duhovni zasidranosti slovenstvu in zdi se, da tega danes pri nas manjka. Spoštovani, Maistrov praznik je čas, ko nam po dolgih 140 letih po njegovem rojstvu oziroma po 96 letih osvoboditve Maribora iz nemške oblasti, njegove ideje, zgledi in pogum še vedno dajejo  upanje, da najdemo poti do boljše prihodnosti. V prepričanju, da bi v Kamniku to razumeli celo bolje in hitreje od drugih, vam ob današnjem prazniku iskreno čestitam.«

Drevo – rdeča nit osrednjih prireditev ob prazniku Občine Kamnik

Drevo je simbol človeške povezanosti z naravo in nas spominja na osnovne vrednote, ki ostajajo v toku časa nespremenjene. Drevesa sodelujejo pri ustvarjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine in odkrivajo naš odnos do narave. Že od nekdaj igrajo drevesa pomembno vlogo pri oblikovanju človeškega vsakdana in prav drevo je nekakšna rdeča nit vseh današnjih prireditev. Vloge dreves ter njihove moči in pomena smo se v resnici zavedli pred kratkim, ko nam je narava pokazala svojo moč in sta nam žled in led, tudi v kamniški občini, povzročila veliko škodo. V spomin na nedavno ujmo z žledom sta tako župan Občine Kamnik Marjan Šarec in poveljnik Civilne zaščite Kamnik Matjaž Srša, na travniku za spomenikom zasadila novo drevo, saj smo morali prejšnje drevo zaradi varnosti občank in občanov odstraniti. Z novo sadiko lipe, simbolom slovenstva, sadimo novo življenje, novo varnost in tudi tako gradimo lepšo prihodnost.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik

Zvoki slovenske himne v izvedbi Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik so naznanili začetek osrednje slovesnosti praznika Občine Kamnik. Goste Doma kulture Kamnik je nagovoril slavnostni govornik, župan Marjan Šarec: »Spoštovani gostje, spoštovani dobitniki priznanj, občanke in občani občine Kamnik! V navadi je, da ob občinskem prazniku pogledamo v minulo leto dni in nanizamo spremembe, ki smo jim bili priča. Glede na dejstvo, da se mandat izteka in je to zadnji občinski praznik, bi bilo prav pogledati nekoliko bolj nazaj. V svojem prvem govoru ob občinskem prazniku leta 2011 sem dejal med drugim tudi naslednje: »Nič nam ne bo podarjeno, za vse se bo potrebno truditi, a s sodelovanjem, uspeh ne bo izostal. Strah nas je lahko samo samega sebe, ničesar drugega.« Ko se ozrem na skoraj štiriletno obdobje ugotavljam, da so bile te besede kar ustrezne času, ki je prihajal. Kjerkoli smo združili moči, smo bili uspešni, kljub mnogim, za moje pojmovanje, premnogim oviram.

Največja ovira je bila vsesplošna kriza, ki ni bila naklonjena investicijam in vsaka stvar, ki bi se nekdaj zdela samoumevna, je bila v teh letih težje dosegljiva. To pa ne pomeni, da smo dvignili roke in pomahali z belo zastavo, temveč smo se s še večjo zagnanostjo lotili zlasti projektov, ki so čakali na realizacijo dolga leta. Takoj smo zagnali delo na področju kohezije, o kateri bom spregovoril v nadaljevanju. Pristopili smo k projektu mestnih šol, kjer stvari niso bile take, kot so izgledale na prvi pogled, začeli smo pospešeno obnavljati vrtce, podružnične šole in Dom kulture Kamnik, kjer se trenutno nahajamo. Lahko bi rekli, da je bil mandat posvečen predšolski vzgoji, šolstvu in kulturi, kamor sodi tudi Spominska soba Rudolfa Maistra v njegovi rojstni hiši. V želji po novih investicijah včasih pozabljamo, da je potrebno tudi prenavljati starejše objekte, sicer zob časa naredi svoje. Vse do sedaj našteto prav gotovo ne prinaša finančnega izplena oziroma dobička, je pa zelo pomembno za razvoj družbe. Brez kulture in izobraževanja narod nima prihodnosti, saj postaja orodje v rokah drugih, to nam priča tudi naša zgodovina, večkrat žalostna kot vesela. Naš rojak Rudolf Maister, ki mu posvečamo današnje praznovanje, preko njegovega imena pa tudi vse bolj poudarjamo identiteto občine, bi bil zagotovo podobnega mnenja.

Kljub temu, da je bil cel mandat nekako v senci gradnje Osnovne šole Toma Brejca, nismo zanemarili drugih področij. Denimo, strinjali smo se, da je občina Kamnik velik potencial za turizem. Vsaj večini je bilo to jasno, nekateri pa z zelo tresočo roko pritisnejo zeleno tipko za sredstva, ki so temu namenjena. Mislili smo tudi na šport, zato smo preoblikovali agencijo v Zavod za turizem in šport v občini Kamnik, ki gresta, če so vse stvari na mestu, zelo dobro z roko v roki. Na področju turizma smo uvedli kar nekaj novosti. Mestno turistični avtobus Kamnik-bus so občanke in občani sprejeli za svojega, tudi turisti ga s pridom uporabljajo. Veliko pozornosti je bilo posvečeno promociji Kamnika navzven. V relativno kratkem času je Kamnik postal bolj prepoznaven s svojo ponudbo. K temu je veliko pripomogla promocija tipičnih jedi našega okolja. Projekt je dobil ime Okusi Kamnika. Danes je kulinarika »IN«, kot radi rečemo, po slovensko bi lahko rekli, da dobiva na veljavi. Pod budnim očesom etnologa dr. Janeza Bogataja in s sodelovanjem priznanih kamniških gostincev, je direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar dosegla, da smo postali prva občina v Sloveniji, ki se je razvrščanja jedi lotila na tako natančen in celosten način. Kar se tiče turizma smo še vedno v prvi tretjini razvojne poti, a vsaj začeli smo, pokazali pogum in voljo. To nam priznavajo predvsem tisti, ki jim je turistična promocija namenjena, kajti nihče ni prerok v domačem kraju.

Področje športa spremljajo veliki problemi, predvsem je bilo v preteklosti veliko zamujenega pri infrastrukturi in to se danes pozna. V nekaj letih se tega ne da nadoknadit, zlasti v situaciji, ko je vsak dan manj sredstev. Ne glede na to, smo se odločili, da bomo vložili sredstva in dokončali vsaj tiste objekte, kjer so zadeve toliko pripravljene, da se jih da relativno hitro usposobiti in dati na razpolago športnikom in rekreativcem. V letošnjem proračunu je šport še posebej poudarjen, saj na tem področju »capljamo« za nekaterimi drugimi občinami, ki imajo bistveno manj prebivalcev in športnikov. Odločili smo se, da bomo prenovili tekaško stezo na stadionu Prijateljstva v Mekinjah, saj je bil objavljen razpis na Fundaciji za šport. Bili smo uspešni in pridobili 98.500 evrov sredstev, odločba je že pri nas. Ta znesek predstavlja slabih 30 odstotkov investicije. Ko bo izbran izvajalec, bomo lahko začeli z delom. Steza bo iz umetne mase, namenjena bo športnikom, šolam in rekreativcem. To je eden tistih projektov, s katerim smo v zamudi vsaj deset let, če ne več. To ne pomeni, da smo opustili druge prioritete, a kot rečeno, danes so taki časi, da je treba izkoristiti vsako možnost sofinanciranja, ki se ponudi. Čeprav so nekateri občinski svetniki izrazili pomisleke k tej investiciji in skoraj ne bi našla prostora v proračunu, je prevladal duh sodelovanja. Kljub napovedanemu rebalansu, upam, da bo še vedno posluh za sodelovanje pri tej investiciji. To bo velika pridobitev za kamniški šport. Velik problem za klube predstavlja tudi najem dvoran, zato letošnji proračun vsebuje 50 odstotkov sofinanciranja najemnin. V prihodnje bo treba razmisliti tudi o športni dvorani, ki je zastarela in pokritem bazenu, za katerega je bil letos ustanovljen sklad. Velik problem bazena je, da še vedno ni znana lokacija. Čeprav bo investitor Občina, se bodo morali športniki še jasneje odločiti, kakšne so njihove lokacijske preference, saj bodo oni uporabljali objekt. Je pa vedno tako, da, če se odločiš povprašati za mnenje, si lahko deležen očitkov, da prelagaš odgovornost, ko pa se odločiš, pade očitek, da se ne pogovarjaš dovolj. A to ni bistveno, pomembno je, da stremimo k skupnemu cilju, to pa je zadovoljiti potrebe čim večjega dela prebivalstva. Dokaz, da dvorano potrebujemo, je tudi podatek, da so se igralke Calcit Volleyballa še četrto leto zapored uvrstile v finale Državnega prvenstva. Tekma bo jutri ob 17. uri. Našim odbojkaricam želim uspešno tekmo, saj je njihov uspeh pomemben za celotno občino. Vem, da bodo dale vse od sebe, tako kot vedno doslej. Za nas bo vsak rezultat zmaga, že finale je velik dosežek.

Največji uspeh mandata je zagotovo izgradnja Osnovne šole Toma Brejca, ki jo je spremljala največja politizacija. Verjamem, da bomo še deležni takšnih in drugačnih očitkov, a kakorkoli pogledamo, mi smo se šole lotili in jo tudi zgradili. Prešli smo od besed k dejanjem, tako kot pri Spominski sobi Rudolfa Maistra. Priložnost za zahvale bo na slovesni otvoritvi, ki bo predvidoma v mesecu maju, a kljub temu se moram na tem mestu zahvaliti izvajalcu, družbi Graditelj d.d.. Podjetje je dela izvedlo v rekordnem času, glede na težave, s katerimi so se soočali. Stanje je bilo namreč bistveno drugačno, kot je bilo pričakovano. Kdor je kdaj doma adaptiral vsaj kopalnico, ve kaj pomeni gradnja. Tisti pa, ki se nikoli ni srečal s tegobami gradnje, pa govori na pamet in pavšalno. Žal tudi nekateri predstavniki kamniške lokalne politike in samozvani strokovnjaki. Velika zahvala gre tudi ekipi na Občini Kamnik pod vodstvom direktorja občinske uprave mag. Ivana Kende. Na začetku mandata smo ekipo reorganizirali in pomladili, to pa se je izkazalo za ključni pogoj uspeha. Hvala oddelku za investicije. Zahvala gre tudi tistim svetnikom Občinskega sveta, ki konstruktivno delujete ves čas mandata in ste prispevali svoj glas k uspešno izvedenim projektom, ne meneč se za razne takšne in drugačne pritiske. Pri tem imam v mislih tudi del opozicije, kar je dokaz, da še živi zavest za skupno dobro. Po drugi strani pa žaljivost nekaterih na sejah pač presega meje dobrega okusa, a tudi to je demokracija. Ko smo se projekta Osnovne šole Toma Brejca lotili, smo morali najprej zagotoviti pogoje. Zgodba je znana, ne bom je ponavljal, če boste malo pobrskali po uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko »Aktualno«, boste lahko po letih videli kronologijo dogajanja. Dodal bi zgolj to, da se je razblinila »fama«, ki se je širila nekaj let, da je Osnovna šola Toma Brejca potresno bolj varna, kot sosednja šola. Neodvisna raziskava, ki so jo za potrebe Civilne zaščite izvajali Zavod za gradbeništvo Slovenije, Agencija Republike Slovenije za okolje in Inštitut za vodarstvo, je pokazala, da smo ravnali pravilno, saj Osnovna šola Frana Albrehta ni grajena po najnovejših standardih, kar je logično, ni pa tako nevarna, kot so nas nekaj let prepričevali. Raziskava je bila javno predstavljena v Domu kulture Kamnik, 7. januarja letos, zajela pa je osem objektov v naši občini.

Čaka nas zadnjih nekaj mesecev mandata, v katerih nameravamo zgraditi novo Titanovo brv, urediti prej omenjeno tekaško stezo, začeti z gradnjo novega uvoza v Snovik, za kar je bil dosežen splošen konsenz, urediti cesto skozi Šmartno v Tuhinju, kar je povezano tudi z ureditvijo daljinskega ogrevanja. To so večje investicije, nekaj pa bo tudi manjših, kar pa je seveda odvisno od prihajajočega rebalansa.

Poglobljeno pozornost si zasluži projekt kohezije, pri katerem sodelujejo občine Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda, Cerklje na Gorenjskem in Kamnik. Vključuje izgradnjo čistilne naprave Domžale-Kamnik, v naši občini pa izgradnjo sistema kanalizacije in vodooskrbe na območju Tunjic, Stranj in Tuhinjske doline. Projekt se vleče že dolga leta, že od leta 2007. Žal je bila aktivnost sprva premajhna in na začetku mandata smo morali resno pristopiti k reševanju problema. Pridobili smo približno 800 služnosti lastnikov zemljišč, preprojektirali nekatere trase, pridobili gradbena dovoljenja in na razpisih izbrali izvajalce za vsak sklop posebej. Vmes je tudi država spreminjala pogoje za pridobitev odločb, na začetku je bilo praktično dovolj, če si izrazil namero, sedaj je potrebno imeti gradbeno dovoljenje in izbranega izvajalca. Tisti v Sloveniji, ki so dobili odločbe po starem, ne morejo začeti z deli, ker teh pogojev nimajo izpolnjenih, denar pa so dobili in če do leta 2015 ne bodo končali z gradnjo, bodo morali sredstva vračati. Za 11 projektov, med katerimi je tudi naš, je denarja zmanjkalo, imamo pa vse pripravljeno za začetek del. Za črpanje evropskih sredstev je potrebno, da država založi denar, šele potem ga Bruselj izplača. In tega državnega dela zdaj ni, bati se je, da bo denar neporabljen obležal v Bruslju. Odločbo čakamo že od lanskega junija in vsak mesec je bilo rečeno, da nekaj bo, a očitno je upanje edino, kar nam ostane. Leto 2015 se nezadržno bliža in, če do takrat ne bomo zgradili predpisane infrastrukture, bomo plačevali kazni Evropi, česar pa si noben ne želi, še najmanj občine, ki že tako komaj živimo zaradi vseh obveznosti, ki so nam naložene.

V občinski upravi smo se odločili ukrepati, preden bo prepozno. Na državo ne bomo več čakali, temveč bomo sami začeli z gradnjo. V ta namen bomo predložili Občinskemu svetu predlog, da se obseg zadolževanja poveča za milijon evrov, da bomo lahko izpeljali gradnjo v obsegu, ki je predviden in nujen.Upam, da bo Občinski svet naš predlog podprl, da bomo lahko začeli z deli, kajti izvajalcem bodo bančne garancije potekle in jih ne bodo mogli več podaljševati. Začetek izvedbe brez kohezijskih sredstev ne pomeni, da jih kasneje ne bo možno dobiti, a kot rečeno, čas se izteka in, če do junija ne bomo začeli z deli, projekt ne bo dokončan v predvidenih rokih. Boljše je odplačevati kredit in imeti nekaj dokončanega, kot pa plačevati kazni za ničesar narejenega. Tudi sosednje občine ravnajo enako, kljub temu, da imajo velike finančne probleme. Če država ne ukrepa, ukrepajmo mi!

Nedokončana zgodba je rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici, ki stoji že nekaj let zaradi posameznih lastnikov zemljišč, ki smo jim ponudili vse, kar je v naši moči, a očitno ne dovolj. Skupno dobro je argument, ki rad zbledi ob osebnih interesih. Dialog da, a ne za vsako ceno, ne v neskončnost. Kjer je volja na obeh straneh, slej ko prej pride do rešitve, ob postavljanju vedno novih pogojev, tudi po že sklenjenem dogovoru, pa ni možno doseči rešitve. Verjamem, da bo na tak ali drugačen način rekreacijska pot zgrajena.

Cel mandat smo se ukvarjali z Starim gradom, v zvezi s katerim smo dobivali tudi največ vprašanj občank in občanov. Verjamem, da je marsikateremu občanu težko razumeti, zakaj biseri propadajo. Trenutna situacija je nekoliko obetavnejša. Na okrožnem sodišču smo bili s tožbo uspešni, zdaj upamo, da bo sodbo potrdilo tudi višje sodišče. Če bo tako, bo moral najemnik zapustiti to idilično lokacijo in Stari grad bodo lahko ljudje spet obiskovali, ne da bi se bali »zaplankanosti«.

Spoštovani, obravnaval sem zgolj nekaj tem, o mnogih bi še lahko govoril. Ocena je, da smo bili v celoti gledano uspešni, marsikaj pa seveda še čaka na realizacijo in boljše čase. Ne bi bilo pošteno, če bi se na veliko hvalil, da smo bili uspešni povsod in brez napak. Konec koncev smo samo ljudje, ki delamo tudi napake. Vsekakor pa je bil mandat zaznamovan s trdim delom celotne ekipe, trudom delati pregledno, pošteno in s čim manj denarja narediti čim več. Skušali smo biti odprti za vse pobude in ideje, ki so v korist naše občine, predvsem pa pospešiti reševanje že zdavnaj zastaranih zadev. Preteklost žal velikokrat pogojuje prihodnost. Zato vsem mojim sodelavcem izrekam iskreno zahvalo za njihov vsakodnevni trud, za dolge ure sodelovanja in iskanja tehtnih in kompromisnih rešitev v korist občankam in občanom.  

Praznovanje je čas, da se spomnimo zaslužnih za skupno dobro. Vsem vam, občanke in občani, ki vsak dan na tak ali drugačen način skrbite za lepoto naše občine se najlepše zahvaljujem. Zlasti se zahvaljujem vsem, ki ste pomagali odstranjevati posledice nedavnega neurja z žledom in nam vsem dali upanje in vero v sočloveka. Še se lahko zanesemo na drug drugega in to je tisto, kar šteje! Iskrene čestitke gredo tudi našim današnjim dobitnikom priznanj. Naj bo to skromna zahvala za podarjanje smisla življenja vsem občankam in občanom.

Naj zaključim z mislijo Bernarda Miklavca, ki je vtkana v skladbo današnjih prejemnikov zlatega priznanja: »Življenje eno vsem je dano, v sto vezi je vtkano med ljudi za vse dni, če pa tujec bratu brat postane, take srčne rane ostanejo«. Torej, ne bodimo med seboj tujci, temveč bratsko sodelujmo v dobro naše in Maistrove občine Kamnik. Vsem želim lepo praznovanje!«

Razvitje prapora Zveze slovenskih časnikov, območnega združenja Kamnik – Komenda

Zmagoslavno, kot Maistrov pogum, je na današnji slovesnosti zaplapolal nov prapor Zveze slovenskih časnikov, območnega združenja Kamnik – Komenda, ki ga je iz rok darovalca oziroma botra prapora Igorja Štebeta prevzel predsednik območnega združenja slovenskih časnikov Kamnik – Komenda Marjan Schnabl.

Podelitev priznanj za najboljše literarno in likovno delo ter priznanj Občine Kamnik

Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik je v okviru svojih prizadevanj za uveljavljanje pozitivnih vrednot in načel državljanske in domoljubne vzgoje osnovnošolcev objavil razpis za izbor literarnih in likovnih del na temo Kamnik Maistrovo mesto. Razpis je bil izpeljan v sodelovanju z osnovnimi šolami, vključeni pa so bili učenci drugega in tretjega triletja. Razpisna komisija je v skladu z razpisnimi pogoji iz vseh osnovnih šol v občini Kamnik prejela 19 literarnih in 37 likovnih del.

Posebno priznanje za najboljše literarno in najboljše likovno delo za vsako triletje so iz rok župana Občine Kamnik Marjana Šarca in predsednika Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik Matevža Koširja prejeli:

Med dobrimi se izbira najboljše in najboljše se nagradi. Nagrada je pozornost, je spodbuda in je priznanje, da so delo in dosežke na kateremkoli področju opazili tudi drugi.

Bronasto priznanje Občine Kamnik so prejeli:

Srebrno priznanje Občine Kamnik so prejeli:

Zlato priznanje Občine Kamnik

pa je za več kot štiridesetletni razvoj ter prispevek k prepoznavnosti narodno-zabavne glasbe in izročila podeželske ljudske kulture s širšega območja Tuhinjske doline in Kamniškega prejel Ansambel bratov Poljanšek.

Obrazložitve vseh nagrajencev, ki s svojimi darovi bogatijo naša življenja in v katerih lahko najdemo navdih, da sami poiščemo, kako lahko obogatimo svoj svet in svet okoli nas, si lahko preberete tukaj.

Poleg recitalov Neže Maurer, Kajetana Koviča in Karla Destovnika Kajuha v izvedbi Maje Nemec in Bora Plahutnika, so v kulturnem delu osrednje slovesnosti praznika Občine Kamnik sodelovali Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Slavena Kulenovića, citrar Tomaž Plahutnik in članica Plesne skupine Šinšin. Za vezno besedo je poskrbel Janez Dolinar.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik se je ob dobrotah, ki so jih pripravile marljive članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda, zaključila s prijetnim druženjem številnih gostov, Kamničank in Kamničanov, ki gojijo Maistrov duh in njegove prevečkrat prezrte vrednote.

Fotografije: Klemen Brumec


<< Nazaj | Novice