Mali grad

Žulj tedna

21.07.2015

 

Ker je informacija osnova vsake komunikacije in vsaka komunikacija osnova odnosa med Občino, kot institucijo, ter občankami in občani, stremimo k še boljši in bolj kvalitetni dvosmerni komunikaciji. Le-ta je ključna in le s pravim pristopom lahko skupaj delamo dobro za našo in Vašo lokalno skupnost.

Z rubriko Vprašajte nas se občanke in občani vsakodnevno obračate na nas z mnogimi vprašanji in pobudami. Ravno zaradi tega dejstva smo se odločili, da nekatera vprašanja, ki bi morda zadevala širšo javnost, izpostavimo in v novi tedenski rubriki rešujemo Vaš "Žulj tedna". Vsak torek bomo problem, ki zajema širšo javnost, tudi objavili in nanj javno odgovorili.

VPRAŠANJE

Med včerajšnjim pohodom na Gradišče-vrh Velike planine me je negativno presenetilo namerno poškodovanje skal in klopce. Povsem neprimerno za takšno okolje. Ali se da kaj narediti? Je pa Velika planina kar dosti nasmetena. Do koč pa ima marsikdo tudi dostop z avtomobilom, kar bi morali prepovedati. 

ODGOVOR OBČINSKE UPRAVE

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. Sistem varstva naravnih vrednot opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (ZON–UPB2) Uradni list RS, št. 96/2004, 46/14). Bolj podrobno pa so naravne vrednote opredeljene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10 in 23/15), kjer je določen tudi pomen oziroma status posameznih naravnih vrednot.  Razvršča jih na naravne vrednote državnega pomena in na naravne vrednote lokalnega pomena. Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale naravne vrednote so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država so državnega pomena, prav tako pa so državnega pomena tudi vse podzemske jame.

Območje Velike planine je opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena, ki sodi v zvrst geomorfološke in geološke dediščine. Gre za gorsko kraško planoto z več podzemnimi jamami in nahajališči bobovca. 

Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z ureditvijo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno.

Velika planina je naravna vrednota, ki je namenjena obiskovanju javnosti, predvsem izvajanju primerne rekreacije v občutljivem naravnem okolju. Zato smo obiskovalci dolžni spoštovati naravno okolje in ga ohranjati. Neprimerne dejavnosti ali namerno poškodovanje sestavin naravnega okolja je neprimerno in vredno obsojanja, za kar so v Zakonu o ohranjanju narave predvidene tudi kazenske sankcije. Namerno poškodovanje ali uničenje naravnih vrednot pa je kaznivo tudi po kazenskem zakoniku.  

V navedenem primeru gre za kršitev 16. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (vandalizem): »Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 208,64 evrov do 417,29 evrov. Vandalizem se pojavlja povsod, kjer so stvari, ki jih je mogoče zlomiti, prevrniti ali vsaj popisati.« Ker gre v tem primeru za neznanega storilca, Prekrškovni organ Občine Kamnik ne more izdati globe. Bodo pa tudi v letošnjem poletju na Veliki planini, nekajkrat mesečno, prisotni občinski redarji, ki bodo skupaj s policisti Policijske postaje Kamnik preventivno skrbeli za red in sankcioniranje kršiteljev predpisov na območju naše naravne lepote.

Področje prepovedi prevozov na širšem območju Velike planine ureja Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS št. 96/2004, 46/14) in Odlok o javnem redu na območju Velike planine (Ur. list RS, št. 80/2001 in 17/2006). V izjemnih primerih je prevoz dovoljen na osnovi dovoljenja, ki ga izda Občina Kamnik. V kolikor se dovoljenje izda zaradi izvedbe kakršnega koli posega na objektu ali njegovi okolici, mora vlagatelj vlogi obvezno priložiti kulturnovarstvene pogoje, ki jih izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj.


<< Nazaj | Novice