Mali grad

Volilni zbor Občinskega sveta Občine Kamnik

16.10.2012

 

Včeraj je v prostorih Občine Kamnik potekal volilni zbor Občinskega sveta Občine Kamnik o določitvi kandidata za člana Državnega sveta RS in o volitvah predstavnikov (elektorjev) občine Kamnik v volilno telo volilne enote.

Prisotnih je bilo 25 članov Občinskega sveta. Po ugotovitvi sklepčnosti sta se predstavila kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije, in sicer Joško Berlec ter Janez Balantič. Marjan Schnabl pa je podal pisno izjavo o odstopu od kandidature za člana Državnega sveta Republike Slovenije.

Zatem je volilni zbor sprejel predlog Sklepa o imenovanju volilnega odbora, in sicer v sestavi: Robert Kokotec (predsednik), Jože Goltnik (član) in mag. Matej Tonin (član). Volilni odbor je izvedel tajno glasovanje. Po preštetih glasovnicah je bilo ugotovljeno, da je za kandidata za člana Državnega sveta RS na volitvah 21. novembra 2012 določen Joško Berlec, in sicer s 16. glasovi. Janez Balantič pa je po preštetih glasovnicah prejel 11. glasov.

Na včerajšnjem volilnem zboru je potekalo tudi tajno glasovanje o predstavnikih (elektorjih) občine Kamnik v volilno telo volilne enote št. 2. Po preštetih glasovnicah je bilo ugotovljeno, da so bili izvoljeni naslednji elektorji: Jože Korošec (20 glasov), Jože Zagorc (18 glasov), Vido Repanšek (17 glasov), Damjan Hribar (16 glasov), Rudi Veršnik (16 glasov), Janez Stražar (15 glasov).

V sredo, 21. novembra 2012, bodo potekale splošne volitve članov Državnega sveta – predstavnikov lokalnih interesov. O izidu volitve vas bomo obvestili in takrat bo tudi znano, ali je kandidat občine Kamnik (Joško Berlec) izvoljen v Državni svet Republike Slovenije.

Kaj je Državni svet Republike Slovenije?

Državni svet Republike Slovenije je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje kot zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Sestavljen je iz predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi) in predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi). Interese, ki pokrivajo  vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Člani Državnega sveta so voljeni za dobo petih let.

Interesi različnih družbenih skupin se v Državnem svetu srečujejo na institucionaliziran način, odločitve pa sprejemajo na podlagi soočenja argumentov na strokovni ravni. Z namenom ohranitve visoke stopnje strokovnosti in izločitve političnih interesov iz delovanja Državnega sveta je zakonodajalec določil, da državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Državni svetniki so zaposleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih, ki so prek interesnih skupin zastopana v Državnem svetu, tako ohranjajo vsakodnevni stik s področjem, ki ga zastopajo.

Sestava Državnega sveta naj bi nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek. Državni svet ne predstavlja vseh državljanov Republike Slovenije, temveč le posamezne družbene in gospodarske interese. Njegov položaj in njegova struktura zato narekujeta ustrezni volilni sistem, ki je različen od sistema volitev v Državni zbor. Temeljne razlike so v načinu volitev, v volilni pravici, v vlogi političnih strank, v sistemu razdelitve mandatov ter mandatni dobi.

Volitve v Državni svet so posredne prek ustreznih interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnostih. Posredne volitve omogočajo tesnejšo povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki kot neposredne volitve. Prav iz tega razloga pri takih volitvah ni potrebno predstavništvo političnih strank, vendar pa politični vpliv ni povsem izključen iz delovanja Državnega sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov. Volijo jih predstavniška telesa lokalne skupnosti, ki se oblikujejo na podlagi splošnih volitev, na katerih imajo politične stranke odločujočo vlogo. Mnogo manjši vpliv kot pri predstavnikih lokalnih interesov pa ima politika pri predstavnikih funkcionalnih interesov.

Državni svet sprejema in daje Državnemu zboru mnenja o vseh zadevah iz njegove pristojnosti. Tako v Državnem zboru uveljavlja interese interesnih skupin, ki so zastopane v Državnem svetu. Mnenja, stališča in predloge ob obravnavi zakonov in drugih aktov s svojega delovnega področja oblikujejo tudi komisije Državnega sveta.

Predsednik Državnega zbora obvešča predsednika Državnega sveta o sejah Državnega zbora in mu pošilja vsa gradiva o zadevah, ki so na dnevnem redu seje Državnega zbora.

Zakon o državnem svetu določa, da Državni svet in njegova delovna telesa sodelujejo z delovnimi telesi Državnega zbora in jim dajejo mnenja o zadevah iz njihove pristojnosti. Poslovnik Državnega zbora to določbo razčlenjuje in določa, da delovna telesa Državnega zbora sodelujejo z Državnim svetom  in njegovimi delovnimi telesi na lastno pobudo ali na pobudo Državnega sveta ali njegovih delovnih teles.

Ko predsednik Državnega zbora dobi od predsednika Državnega sveta predloge, mnenja ali zahteve Državnega sveta, jih takoj posreduje vsem poslancem in vladi ter zahteva od pristojnega delovnega telesa in vlade, da pošljejo Državnemu zboru mnenje. Delovno telo ob obravnavi predlogov, mnenj oziroma zahtev Državnega sveta zavzame do njih stališče in o tem poroča Državnemu zboru. Predsednik Državnega zbora obvesti predsednika Državnega sveta o odločitvah Državnega zbora v zvezi s predlogi, mnenji in zahtevami Državnega sveta.

 


<< Nazaj | Novice