Mali grad

V hramu kulture občine Kamnik smo obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

08.02.2015

 

Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni in državni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. V mnogih krajih po Sloveniji so se odvijale prireditve, ki so namenjene počastitvi spomina na velikega slovenskega pesnika. Praznik pa smo obeležili tudi v občini Kamnik in ga med drugim slavili s pesmijo 36. Območne revije pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda. Dogodka se je udeležil župan Marjan Šarec, prisostvovali pa so tudi poslanec Državnega zbora mag. Matej Tonin in podžupana Igor Žavbi ter Matej Slapar.

Območni reviji pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna enota Kamnik, je v Domu kulture Kamnik prisluhnilo lepo število obiskovalcev. Prireditve se je z nastopi udeležilo enajst zborovskih zasedb iz občin Kamnik in Komenda. V pevskih vrstah šestih mešanih, treh moških in dveh ženskih zborov se je javnosti predstavilo preko 300 pevk in pevcev. Revija je imela poleg prazničnega pevskega srečanja tudi značaj izbirne prireditve za uvrstitve pevskih zborov na regijsko in državno kakovostno raven. Med zasedbami so bili, ob večkratnih dobitnikih uglednih odličij z domačih in tujih zborovskih tekmovanj, tudi zbori z več desetletno tradicijo, lokalno pomembne in prepoznavne pevske skupine, stanovskih, krajevnih in zvrstnih povezav. S pesmijo so nas navduševali Mešani pevski zbor Odmev, Moški pevski zbor PSDP Lira, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik, Ženska vokalna skupina Vox Annae, Mešani pevski zbor Društva upokojencev Komenda, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost, Pevsko društvo Tunjiški oktet, Mešani pevski zbor Mavrica, Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Komorni pevski zbor Šutna in Mešani pevski zbor Cantemus.

Slavnostni govornik, župan Marjan Šarec je ob kulturnem prazniku poudaril pomen današnjega praznika in z mislijo na velikega pesnika dejal: »Smo edinstven narod na svetu, ko praznujemo našega največjega pesnika, obeležujemo njegova dela in s tem slavimo kulturo na splošno. Kaj je slovenska kultura? Morda bi včasih lahko rekli kar s Prešernovimi verzi: »Kaj pa je tebe treba biló, dete ljubo, dete lepó.« Tako se zdi, da je tudi slovenska kultura nek, »nebodigatreba«, da je nekaj, kar se počne tako, kar se počne po službi. Ni nekaj, s čimer bi se nekdo poklicno ukvarjal. Ko so moji predhodniki hodili na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo je marsikdo vedeli povedati, da so jim doma rekli, raje študiraj nekaj, s čimer se boš preživljal. Torej, tega niso jemali kot poklic. Tega tudi niso jemali kot delo. To je veljalo za nekaj obrobnega. Kaj je umetnost? Je morda ena umetnost nad drugo umetnostjo? Ne. Nikakor ne. Umetnosti je več vrst. Vsaka umetnost je namenjena temu, da izostri naše čute, nas popelje nekam, kar je več kot samo piti, jesti, spati. To je kultura. Slovenska kultura, ki je ohranila ta narod v vseh viharjih zgodovine, ki mu ni prizanašala. Ne z okupacijami, ne z potujčenji, tudi ne s hlapčevanji. In iz tega se nismo izvili še danes. Začenši s Trubarjem, pa še s kom. Vse do danes so bili slovenski umetniki, pesniki, pisatelji, slikarji, igralci, dramatiki in še bi lahko našteval, tisti, ki so temu narodu kazali pot naprej. Ne glede na to ali Ministrstvo za kulturo obstaja ali ne, nekaj časa ga sploh nismo imeli, pa se je potrebno zavedati, da slovenska kultura živi toliko, kolikor jo tudi sami cenimo. Seveda se pojavljajo tudi razne oblike kulturnega snobizma. Češ, to kar mi delamo, je nekaj več. Tisto drugo pa je bolj za ljudi, za plačati položnice. Vem, da so nekateri igralski kolegi včasih vedeli povedati, da se v Drami igrajo tiste drame, ki so malce bolj zahtevne za razumevanje. Komedija in druge zvrsti pa so bile potisnjene v stran. Kulturni snobizem, ki se včasih pojavi, je normalni pojav. Bolj zaskrbljujoče je, da slovenski narod ne spoštuje več svojega jezika. Ne spoštuje več svoje kulture in ne bere skoraj ničesar več. Berejo časopise, ki imajo ekskluzivne naslove in pišejo o ljudeh, s katerimi se lahko poistovetimo. Mislim, da je kultura preživela ravno zaradi posameznikov, ki so jo znali ceniti in ti posamezniki so še vedno med nami in vedno bodo. Ne bojim se, da bi angleščina prevladala nad slovenščino. Ne bojim se, da bi naši glasbeni ustvarjalci prenehali ustvarjati. Dokaz, da kultura živi, je tudi današnja prireditev. Seveda boste rekli, tekmujejo med seboj. A to ni bistveno. Ti zbori so nocoj na odru za to, ker so njihovi člani s srcem in dušo predani kulturi. Predani tistim pesmim, ki nam jih bodo predstavili in se ne sprašujejo, koliko bodo za nastope plačani. Njim gre izredna pohvala in zahvala, da vztrajajo na tej poti. Iskrene čestitke ob državnem prazniku, z upanjem, da slovenska kultura obstane in preživi za vekomaj

Za recitacijo je poskrbel vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Kamnik Tone Ftičar, vezna beseda je pripadala Barbari Božič. Zbore je ocenjevala profesorica Andreja Martinjak.


<< Nazaj | Novice