Mali grad

V Kamniku, Maistrovem mestu, počastili dan generala Rudolfa Maistra

22.11.2012

 

23. november praznujemo kot državni praznik, posvečen našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu,  Rudolfu Maistru – Vojanovu. Tako je drevi v organizaciji Občine Kamnik in Zveze društev »General Maister« v Domu kulture Kamnik potekala slovesnost posvečena generalovemu in pesnikovemu spominu in na kateri so bila zaslužnim dobitnikom podeljena Priznanja Rudolfa Maistra za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra.

Župan Marjan Šarec je uro pred slovesnostjo skupaj s predsedniki veteranskih organizacij položil venec v preddverju občinske stavbe in k spomeniku Rudolfa Maistra ter se tako poklonil borcu za severno mejo.

Po državni himni v izvedbi Slovenskega okteta, je zbrane v dvorani nagovoril župan Marjan Šarec. »Spoštovani visoki gostje, obiskovalke in obiskovalci. Na predvečer praznika enega največjih slovenskih rojakov, bomo ponovno podelili priznanja društev Rudolfa Maistra zaslužnim za razvoj tako Maistrove misli kot tudi razvoj naše domovine. Posebno smo ponosni na svojega rojaka. Priboril nam je ozemlje, ki bi bilo danes nepredstavljivo, če bi bilo v tujih rokah. Kajti Slovencem, čeprav pravijo, da nam manjka narodove zavesti, ne bi bilo vseeno, če bi izgubili tisti velik del ozemlja, ki ga imamo danes. Meja pa bi bila lahko tudi kje drugje. Spoštovani gostje, prisrčno dobrodošli v Kamniku. Upam, da se boste med nami dobro počutili. Nocoj ni levih, ni desnih, ni belih, ni rdečih. Nocoj smo slovenski domoljubi, ki častimo našega junaka generala Rudolfa Maistra.«

Besedo je nato prevzel slavnostni govornik, predsednik Zveze društev "General Maister" mag. Milan Lovrenčič, se zahvalil za organizacijo proslave ob dnevu generala Rudolfa Maistra ter zdaj že tradicionalne podelitve Priznanj Rudolfa Maistra in dodal: »Letos praznujemo 21. obletnico slovenske samostojnosti, ko smo si po mnogih stoletjih pridobili svojo nacionalno državo in pretrgali spone podrejenosti. Da smo to dosegli, je bilo potrebno uporabiti lastnosti in dejanja Rudolfa Maistra. Kljub njegovi neprecenljivi sporočilnosti je bil v obeh odporih mnogokrat zapostavljen. Danes pa imamo svojo samostojno državo Slovenijo. Ob tem pa se vse premalo zavedamo, koliko poguma in neustrašnosti, je bilo potrebno leta 1918, 1941 in 1991, da smo si jo zares izbojevali. Danes potrebujemo pogum, razum in odločno samozavest, da bomo to našo državo zavarovali in poskrbeli za to, da se razvija dalje, da ne bomo nenehno tarnali in jokali, da nam je hudo, da se izgubljamo in da je kriza. Nikoli več v prihodnosti naj ne bo krize v kateri bi morali dokazovati kaj je naša država, saj so nam to izborili naši Maistrovi borci, partizani in borci za osamosvojitev Slovenije leta 1991. Na nas, na vas in na mladih ljudeh je, da ohranimo kar so ti naši narodnjaki izborili in da obvarujemo za prihodnost to našo domovino, to našo državo. Le-to razvito, ustvarjalno, dostojno in verodostojno ohranjamo za naše potomce, po vzoru generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev. Uspeli bomo, če bomo sledili vrednotam kot so odločnost, pogum in domoljubje. To so naša vodila in naj nam ostanejo pokazatelj naše poti v prihodnost, naj ostanejo pomembna vodila tudi vam, članom društev »GENERAL MAISTER« in vam domačinom. Pretekli teden sem obiskal nagrajenca Maistrovega spominskega priznanja gospoda dr. Nikolaja Sadnikarja, ki živi in deluje v Kamniku že skoraj stoletje. Tako kot je skrbelo njegovega očeta- častnega občana Kamnika, skrbi tudi dr. Sadnikarja, kako bomo ohranili in negovali spomin na rojaka Rudolfa Maistra in kaj bomo povedali o njem mladim rodovom. Hvaležen je vsem, ki se trudite za Maistrov muzej, za katerega je tudi sam doniral eksponate iz svoje muzejske zbirke. Tako kot on, se tudi jaz zahvaljujem vsem, ki se trudite, da bi imeli v Kamniku Maistrovo spominsko sobo. Verjamem, da boste to delo tudi dokončali. Mi vam bomo po svojih močeh pri tem pomagali. Kot skrbi dr. Nikolaja Sadnikarja kako bomo podajali zgodovinska dejstva mladim rodovom, smo na posvetu pri predsedniku republike dr. Danilu Türku z zaskrbljenostjo ugotavljali, da vedno bolj zamira slovenska domoljubna pesem. Skoraj povsem je izginila v vrtcih, šolah in v družini. Znani slovenski muzikolog Mitja Gobec nas je na omenjenem posvetu opozoril, da v vsem času od naše osamosvojitve, ni bila napisana niti ena slovenska domoljubna pesem. To nas lahko močno skrbi, še posebno, ker je tudi pouk materinščine nekoliko zapostavljen, čeprav je materin jezik temeljnega pomena za prenos medsebojnih sporočil, sporazumevanja in sodelovanja. Pouk materinščine mora potekati v povezavi z motivi domoljubja, s tem mislimo in čutimo predvsem navezanost na svoj domači kraj, svojo deželo in ljudi, navezanost na lepoto in bogastvo slovenske pokrajine, upoštevanje in spoštovanje pomembnih posameznikov in dogodkov, ki so omogočili ohranjanje slovenstva, spoštovanje in ohranjanje materinega jezika in kulturne dediščine, samospoštovanje in spoštovanje sodržavljanov in odnos do naših izseljencev in do sosednjih narodov. Kamnik je s svojim bogatim kulturnim in družbenim delovanjem že od slovenskega prebujenja dokazal in pokazal, da neguje slovensko domoljubje, da je na to ponosen in da rad prizna dosežke svojih občanov in državljanov republike Slovenije. To dokazuje današnji dogodek, ki smo ga namenili podelitvi Maistrovih priznanj. Še enkrat hvala ter v čast generala Maistra in njegovim borcem, v čast in slavo naši ljubljeni domovini Sloveniji.«

Sledila je podelitev spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra, ki so jih letos prejeli:

V kulturnem programu današnje slovesnosti, ki jo je povezovala Barbara Božič, je nastopil Slovenski oktet pod umetniškim vodstvom Jožeta Vidica. Od samega začetka svojega delovanja Slovenski oktet skrbi za gojenje in plemenitenje vokalne glasbe. Njihov repertoar pa oblikujejo skladbe, ki jih ne omejuje prostor in čas, prav vsako obdobje in slog jim je blizu. Posebno skrb pevci namenjajo slovenski pesmi, in sicer tako ljudski kot umetni. Popolna harmonija moških glasov, ki se zlijejo v reko energije, popolnega užitka za uho, pa nam je bila namenjena nocoj v kratkem koncertu. Z recitacijami Lily Novy - PRED NEVIHTO, Vida Jeraj - 1914, Ljubka Šorli - SLOVENSKA GOVORICA in Anica Černej - VPRAŠANJE DREVESU NAŠIH DNI, pa sta nam večer popestrila tudi recitatorja gledališke skupine Rudolfi pod vodstvom profesorice Marje Kodra.

Fotografije: Mitja Ličar


<< Nazaj | Novice