Mali grad

Umrl kamniški alpinist Metod Humar

15.04.2012

 

Danes je po težki bolezni v 72 letu starosti umrl Metod Humar, slovenski alpinist, gorski vodnik in gorski reševalec. Bil je dobitnik zlatega priznanja občine Kamnik in častnega znaka Gorske reševalne zveze Slovenije. Opravil je prvi slovenski pristop na sedemtisočak. Udeležil se je JAHO II, ki je bila druga jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo, ki je trajala od 5. avgusta do 14. decembra 1965.

Njegova alpinistična kariera je višek dosegla leta 1965, ko je skupaj s soplezalcem Ljubom Juvanom in dvema Šerpama kot prvi na svetu osvojil 7535 metrov visoki Jalung Ri, vendar je njun dosežek ostal povsem prezrt, saj mu je celo v alpinistični literaturi namenjena le bežna, obrobna omemba, pa čeprav je to najvišji vrh, ki so ga slovenski alpinisti osvojili prvi na svetu.

Gorništvo je Metoda Humarja prevzelo že v otroških letih, ko je bral zapise, ki so jih v Planinskem vestniku objavljali Ciril Debeljak, Rado Hočevar in drugi slovenski alpinisti starejše generacije. Pri desetih letih je Metod prvič obiskal Veliko planino, njena lepota in želja, da bi se povzpel še kam višje, pa sta ga zasvojili do te mere, da se je z alpinizmom začel ukvarjati resno. »S petnajstimi leti sem postal član Planinskega društva Kamnik, kjer sem spoznal svojega kasnejšega mentorja Miho Habjana – Mihola. Pod njegovim vodstvom sem se pri osemnajstih letih, konec petdesetih let, lotil že tudi prvih resnejših vzponov. V tem času sem veliko plezal skupaj s Tonetom Škarjo in tedaj sva veljala za eno najboljših, če ne celo najboljšo alpinistično navezo v državi,« se je svojih alpinističnih začetkov spominjal Humar.

V šestdesetih letih so se začeli vzponi v tujini

Po opravljeni vojaščini, ki jo je služil v Črni gori (kjer je opravil prvenstveni vzpon na Babji zub v pogorju Sinjajevina), sta se s Škarjo lotila načrtovanja zahtevnejših vzponov v Centralnih Alpah, nanje pa sta se pripravljala z zimskimi vzponi v domačih gorah. »Poleti leta 1961 pa je sedemčlanska ekipa kamniških alpinistov odšla v Chamonix, kjer sva kot prva Jugoslovana preplezala nekaj tisočmetrskih ledenih sten. Plezanju v skali sva se v tujini namenoma izogibala, ker je bilo možnosti za plezanje v skalah dovolj doma, ledenih sten pa doma nisva imela na voljo,« je pred leti v intervjuju za zbornik ob 650 letnici prve omembe Šmarce povedal Metod.

Naslednje leto sta ga poroka in rojstvo hčerke Ade Metode za nekaj časa zadržala »v dolini«, a ni zdržal dolgo, saj je bil že naslednje leto uvrščen v drugo jugoslovansko odpravo v Himalajo. »Iz Ljubljane smo proti Himalaji odšli avgusta 1965 in po tritedenskem pešačenju prišli pod vznožje Kangbačena, kjer smo na višini 4.900 metrov postavili bazni tabor. Naš glavni cilj je bil priti na njegov 7.902 metra visok vrh, kar dotlej ni uspelo še nikomur, za nekakšen vmesni cilj pa smo si postavili vzpon na 7.535 metrov visoki vrh, ki je tedaj nosil še ime »Kota 7535«, saj so ga šele nekaj let kasneje Japonci poimenovali Jalung Ri,« je pojasnil Metod. Na sam vzpon na goro se je odprava ob vznožju pripravljala cel mesec, pri tem pa jih je po Metodovih besedah najbolj pestilo pomanjkanje »himalajskih izkušenj«, pa tudi težave z logistiko in vremenom, zato so bili ob koncu odprave na tesnem že tudi s časom. Kljub vsem težavam, ki so jih spremljale, sta se ob pomoči dveh Šerp z Ljubom Juvanom kot prva alpinista le uspela povzpeti na Koto 7.535, medtem ko jima na vrh Kangbačena ni uspelo priti, Kota 7.535 oziroma sedaj Jalung Ri pa je še vedno najvišji vrh, na katerega so slovenski alpinisti stopili prvi na svetu.

Dosežek Humarja in Juvana si zasluži več pozornosti

Metod Humar in Ljubo Juvan sta prva sta stopila na vrh 7.535 metrov visokega Jalung Rija v Himalaji. To je bila Metodova prva in hkrati tudi edina odprava v Himalajo, saj za še kakšno preprosto ni bilo ne denarja, pa tudi ne časa.

Sedanje komercializacije alpinizma ni podpiral

Po vzponu na Jalung Ri je Humar alpinistično kariero za nekaj let postavil na stranski tir, stik z gorami pa je ohranjal predvsem s turno smuko in gorskim reševanjem, eno leto pa je imel v Kamniku tudi svojo alpinistično šolo.

Vir: Gorska reševalna služba Kamnik in kamnican.si



<< Nazaj | Novice