Mali grad

Tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku delavstva

01.05.2014

 

Danes je pri Domu v Kamniški Bistrici potekala tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku delavstva, 1. maju, največjemu praznovanju socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Slavnostni govornik prireditve je bil župan Marjan Šarec. Dogodka se je udeležila tudi podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar.

Prvomajsko dogajanje v občini Kamnik se je začelo že ob pol četrti uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik, s tradicionalno prvomajsko budnico, krenila z Glavnega trga v Kamniku. Pot so nadaljevali proti Duplici, Šmarci, Podgorju, Volčjemu Potoku, Tunjicam, Mekinjam, Motniku, Špitaliču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Godiču. Nazadnje pa so ob 11. uri, na prizorišču osrednje tradicionalne prireditve v Kamniški Bistrici, sklenili prvomajsko bujenje.

Sprva je zbrane na tradicionalni prireditvi v Kamniški Bistrici v imenu organizatorja pozdravil predsednik DKD Solidarnost Martin Gorenc.

Dogajanje pa je pospremil slavnostni govornik, župan Marjan Šarec in v nagovoru poudaril pomen boja za delavske pravice: »1. maj, praznik dela, na prvi pogled se zdi, da je ta praznik že v svojem imenu nagnjen k veselju, praznovanju in čaščenju delavskih zmag, kot smo včasih radi rekli. A, ko zjutraj poslušamo radio ali morda gledamo televizijo, se že sprašujemo, je še smiselno praznovati. Res je, danes morda razlogov za praznovanje ni veliko, kajti namesto tega, da se tovarne odpirajo, kot so se nekoč, se le-te danes zapirajo. Podjetja, ki so morda pred letom dni delovala trdno in nepremagljivo, gredo danes v stečaj. Največ pa ste izgubili ravno delavci. Delavci, ki so bili že tako slabo plačani, so še to izgubili. Tak človek se resnično ne more veseliti praznika. Tekom leta je brez dela, se utaplja v svojih črnih mislih in se sprašuje, kako bo naslednji dan. Moramo se vprašati, zakaj je tako, kaj je privedlo do tega, da je danes v naši državi stanje takšno, kot smo mu priča. Zadnja leta, zadnjih 6 let, poslušamo o tako imenovanih »tajkunih«. Poslušamo o tistih, ki so oropali državo in poslušamo o tem, če bi le-ti vrnili denar družbi, bi bilo za vse dovolj. Tako lepa misel, a žal danes utopična. Tega denarja nam seveda ne bo nihče več povrnil. Nihče več nam ne bo vrnil zapravljenih podjetjih, zapravljenega denarja za nepomembne stvari in za tisto, kar bi bilo najpomembnejše za delavce. Za njih, ki so dolga leta trdo delali, marsikdo tudi tik pred upokojitvijo, ostali na cesti in se lahko le sprašujejo, kako bodo dočakali svoje pokojnine. Zakaj je tako? Tako je tudi zaradi več kot 20-letne neodgovorne politike. Tako je tudi zaradi pohlepa. V šolah so nas vedno učili, kako je Slovenec delaven, priden, pošten in ne bi nikoli vzel nič, kar je tujega. V stari državi so rekli: »Tujega nočemo, svojega ne damo«, danes pa, kot da je vse drugače. Danes, kot da nas je pohlep pokvaril do te mere, da nimamo nikoli dovolj. In pohlep tistih, ki so grabili, grabili in grabili, nas je pripeljal danes v to situacijo. Živimo v čudni državi. Res je. Ko obsojenci prirejajo tiskovne konference in napovedujejo izredna pravna sredstva, ko nam pripovedujejo, kako ne spoštujejo sodstva in kako ne spoštujejo nobene stvari. Po drugi strani imamo ljudi, ki prevzemajo stranke, kljub vedenju, da bo to pomenilo kolaps. Kljub vedenju, da bo to pomenilo nestabilnost na eni in drugi strani. Takšnih ljudi v politiki, bi se morali že zdavnaj znebiti. Ti ljudje dušijo razvoj družbe s svojimi starimi zamerami, s svojimi starimi pogledi na svet, s svojimi starimi dolgovi, drug drugemu verjetno marsikaj dolgujejo in zato ne sprostijo te države. Ne sprostijo tistih, ki pravzaprav danes tukaj stojimo, v praznovanju, smo dobre volje in se razumemo. A kaj, ko nam tisti od zgoraj trdijo, da je vse slabo. Da se nič ne da narediti in nima smisla več živeti. Daleč od tega

»Nove generacije bodo to državo morda spravile pokonci. Politiki, ki nas danes na različne načine prepričujejo, da se bo brez njih vse podrlo in ne bo šlo nič več naprej, ti sodijo za zapahe. Dajmo dihati poštenim ljudem. Dajmo dihati tistim, ki jim je mar za to državo, tistim, ki so, ali pa smo, ponosni na to, da smo Slovenci in, da bomo morda čez nekaj let lahko 1. maj praznovali v veselju, brez spraševanja, če je še vredno praznovati in, če se je še vredno boriti. Boj za delavske pravice, ki se je začel pred 128. leti, še vedno traja. Nikoli ga ne bo konec. Kajti tisti, ki mislijo, da je ta boj kdaj končan, se motijo. Nikoli ni konec, kajti pravice niso bile nikdar, nikoli in nikomur podarjene. Za njih se moramo boriti vsi in vsak posebej, gospe in gospodje. In, ko se bomo tega zavedali, da nam ne bo nihče nič dal in, ko bomo vstali iz domačih naslonjačev ter se udejstvovali tudi v politiki, se udeleževali volitev, šele takrat bomo res družbeno odgovorni. Tisti, ki govori, da na volitve ne gre, saj nima smisla, se moti. Ni prav, da sedimo doma in čakamo kaj bo. Biti moramo aktivni državljani. Samo z volitvami se v naših krajih menja oblast in upam, da bo tako tudi ostalo. Ulica ne reši ničesar. Še nikoli ni in nikoli ne bo. Pred leti, ko so se delavci uprli in, ko so si prizadevali za poštene razmere, si seveda niso mislili, da bodo tudi čez 128 let razmere ponovno enake ali pa še slabše. Zato se moramo danes še toliko bolj boriti in si prizadevati. Na 1. maj pa se je potrebno pogovoriti, se poveseliti in ne samo kritizirati, temveč se vprašati, kaj lahko vsak posameznik stori za to družbo. Želim vam prijeten dan in prijetno praznovanje, predvsem pa v nadaljnjih dnevih in letih odvračajte od sebe tiste, ki želijo slabo, ki vidijo samo slabo in, ki vidijo, da je vse črno. Ni vse črno, kajti dokler se zbiramo na takšnih praznovanjih, do takrat je upanje

Mestna godba Kamnik je z udarnimi zvoki popestrila dogajanje v Kamniški Bistrici, na osrednjem prireditvenem prostoru so s pesmimi praznovanje mednarodnega praznika delavstva obeležili pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, z recitacijo in vezno besedo pa je dogajanje popestrila Zlatka Levstek. Območna organizacija Socialnih demokratov Kamnik je poskrbela za šopke nageljnov. Člani ansambla Domačini pa so množico zabavali po koncu uradnega dela prireditve.


<< Nazaj | Novice