Mali grad

Tradicionalna prireditev ob Mednarodnem prazniku delavstva

01.05.2012

 

Danes je v Kamniški Bistrici potekala tradicionalna prireditev ob Mednarodnem prazniku delavstva. Zbrane je pozdravil župan Marjan Šarec, slavnostni govornik pa je bil predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam dr. Janez Posedi.

Prvomajsko dogajanje v občini Kamnik se je začelo že ob pol četrti uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik s Tradicionalno prvomajsko budnico krenila z Glavnega trga v Kamniku in pot nadaljevala proti Duplici, Šmarci, Podgorju, Volčjemu Potoku, Tunjicam, Mekinjam, Motniku, Špitaliču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Godiču, nazadnje pa ob 11. uri,  na prizorišču osrednje tradicionalne prireditve ob Mednarodnem dnevu delavstva v Kamniški Bistrici, sklenila prvomajsko bujenje. Del poti (od Motnika do gostišča Repnik v Vrhpolju) jih je spremljal tudi župan Marjan Šarec, ki je pri Domu v Kamniški Bistrici pozdravil zbrano množico udeležencev in jim, kljub težkim časom, zaželel veselo praznovanje 1. maja, praznika dela. Poudaril je, da je potrebno spoštovati tako delavke in delavce, kot tudi njihove pravice do dela. »Vsi skupaj moramo biti optimistični ter s pozitivnimi misli nadaljevati začrtano pot, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo, pa naj bo naša vrlina«, je še dodal župan Marjan Šarec.

Slavnostni govornik, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam dr. Janez Posedi, pa je povedal: »Prvi maj je praznik, ki ga v naših krajih obeležujemo že več kot 120 let. V začetku leta 1886 so severno ameriški sindikati pozvali delavce k generalni stavki 1. maja. Datum je bil izbran tudi zato, da bi obeležili spomin na masovne demonstracije, na katerih so avstralski delavci daljnega leta 1856 zahtevali uvedbo 8 urnega delavnika. Med prvomajsko stavko je v Chicagu prišlo do več dnevnih masovnih demonstracij. Po 3. maju so se demonstracije sprevrgle v obračunavanje med delavci in policijo. Ranjenih je bilo približno 200 delavcev, umrlo pa naj bi 7 policistov in okoli 20 delavcev. Zakaj to omenjam? V zgodovini je vedno šlo za »boj« med tistimi, ki živijo od svojega dela in tistimi, ki živijo od dela delavcev. V Evropi se je, kot posledica teh bojev razvil model socialne države, kot smo jo poznali v začetku 90. let. Potem pa se je začel razkroj. Ocenjujem, da je razkroj posledica globalizacije, ki se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja. Globaliziralo se je vse, tudi finančna industrija. Globalizacijski procesi niso bili regulirani, zato se je prepad med revnimi in bogatimi poglobil. Na kapitalu temelječi socialni skladi, tudi pokojninski, so začeli propadati, z njimi pa socialna država. Danes je socialna država v krizi. V krizi je tudi delavec, ki ga sistem kolektivnih pogodb vse manj ščiti.

Danes že več kot 160.000 delavcev ni pokritih s kolektivnimi pogodbami, zato so na zakonskem minimumu. Minimalna plača, brez dodatkov za pogoje dela, z minimalnim dopustom 20 dni. Še več, mladi delajo v prekarnih oblikah zaposlitve, kjer nimajo nobenih pravic! Varčevalni ukrepi! Nova delovna mesta! Naj zaključim z besedami iz knjige Antona Trstenjaka »Po sledeh človeka«. »Drugačen je, kdor gleda v prihodnost. Misel na prihodnost se vselej druži obenem z zaupanjem. V prihodnost potujemo na perutih upanja. Tu je človek vselej idealist in optimist, vsaj v glavnem. Brez tega optimizma se sploh ne da živeti. Misel na prihodnost se giblje po sledeh upanja in njegovega optimizma. To velja za vsakega posameznika; velja pa tudi za člane naroda. Tudi narod lahko preživi samo na vzmeteh upanja in optimizma. Narodni voditelji morajo biti vedno optimisti; vse drugo vodi v samomor, je zvodništvo.«

Dogajanje je z igranjem popestrila Mestna godba Kamnik, s pesmimi so delavsko praznovanje obeležili pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, Ansambel Nagelj pa je obiskovalce zabaval po koncu uradnega dela prireditve.


<< Nazaj | Novice