Mali grad

Srečanje ob 100-letnici Koželjevega čebelnjaka »Pri Gašperčkovih« v Oševku

03.05.2014

 

Župan Marjan Šarec se je dopoldan udeležil srečanja ob 100-letnici Koželjevega čebelnjaka »Pri Gašperčkovih« v Oševku.

Predsednik Čebelarskega društva Kamnik Štefan Virjent je ob današnjem praznovanju pripovedoval o bogati zgodovini čebelnjaka. Čebelarsko društvo za takratno Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko, s sedežem v Ljubljani, je leta 1905 ustanovilo svojo prvo čebelarsko podružnico. Ni slučajno, da je bila prva podružnica na Slovenskem ustanovljena ravno v Kamniku. Podružnica je bila ustanovljena 20. januarja 1905. Zasluge za to imajo gotovo takratni ugledni čebelarji na Kamniškem. V podružnico pa so pritegnili tudi čebelarje iz Komende, Lukovice, Mengša, Radomelj, Trzina, Domžal ter Dola pri Ljubljani. Kot ustanovni člani so se zapisali Janez Grkman, Jože Mrak, Anton Plahutnik, Josip Sadnikar in Jakob Virjent. Med člani kamniške podružnice pa je bil tudi zidarski mojster in čebelar Franc Podbrežnik. Rojen je bil 1. oktobra 1866 v naselju Dol nad Gornjim Gradom. V zemljiški knjigi je zapisano, da je Franc Podbrežnik skupaj z ženo Katarino dne 27. aprila 1898 kupil posestvo s hišo na naslovu Oševek pri Kamniku 5. Ker je bil Franc po poklicu zidar, si je ob svoji hiši postavil zidan čebelnjak, ki nosi letnico 1914. Čebelnjak je bil za tiste čase posebnost. Vsi čebelnjaki, takrat imenovani »uljnjaki«, so bili (in so še) leseni, kar je slovenska posebnost in tradicija. Franc Podbrežnik je kot zidarski mojster izdeloval takrat priljubljene peči na drva, t.i. »gašperčke«. Tako se je pri hiši prijelo ime »Pri Gašperčkovih«. To ime se uporablja še danes. Tudi čebele in čebelarska dejavnost so še vedno pri hiši. Franc Podbrežnik je bil velik ljubitelj čebel in čebelarstva. Veliko se je družil s takrat znanimi kamniškimi čebelarji. Med njimi je bil tudi znani čebelar in Francov sosed Jakob Virjent. Bila sta prijatelja in skupaj sta snovala in organizirala številna čebelarska srečanja ravno v Oševku. Ta srečanja so takrat imenovali »čebelarski shodi«.

Oševek je tako postal priljubljeno čebelarsko shajališče. Po smrti Franca Podbrežnika je čebelarstvo podedoval sin Janez Podbrežnik. Janez je bil vnet čebelar in zagovornik veliko prostorskih panjev, imenovanih AŽ panji, po konstruktorju Antonu Žnidaršiču. Janez je po očetovi smrti preuredil (prezidal) čebelnjak, ga povečal in opremil z modernimi AŽ panji. V čebelarstvo je vnašal nove tehnologije in nova spoznanja o čebelah. Med kamniškimi čebelarji je bil priljubljen in spoštovan. V njegovi bližini sta čebelarila tudi Andrej Pančur in Franc Virjent. Vsi trije so bili čebelarji iz Oševka, zato je dolina ostala prava čebelarska Meka, saj so tja čebele vozili tudi drugi znani kamniški čebelarji. Čebelnjak sedaj vodita Olga in Andrej Koželj. Olga, hči Janeza Podbrežnika in vnukinja Franca Podbrežnika, je ljubezen do čebel prinesla na svet že ob rojstvu. Njen mož Andrej Koželj pa se je v čebele zaljubil kot otrok ob domačem »uljnjaku« v Tunjicah. »Kamniški čebelarji želimo in upamo, da se bo čebelarstvo v Oševku nadaljevalo in živelo še mnogo rodov v spoštovanju in poznavanju svojih korenin in preteklosti. Vse premalo se sprašujemo, od kje prihajamo, kdo so naši predniki in kaj so počeli. Kot otrok se spominjam tega čebelnjaka. Bil je večno shajališče starih in pomembnih kamniških čebelarjev. Ni bilo dneva, ko ne bi presedeli na klopci pred čebelnjakom in marsikatera čebelarska je bila ugnana, tukaj pri čebelnjaku«, je še povedal predsednik Čebelarskega društva Kamnik Štefan Virjent in se v imenu Čebelarskega društva Kamnik zahvalil za finančno podporo Občini Kamnik ter županu Marjanu Šarcu.

Zbrane je nagovoril tudi župan Marjan Šarec, ki je poudaril pomen tradicije čebelarjenja: »Današnji dan je vesel, saj praznujemo 100-letnico čebelnjaka. Kot je povedal Štefan Virjent, malo je takšnih čebelnjakov. Če praznujemo mnoge obletnice, zakaj ne bi praznovali tako tudi častitljivo obletnico tega zidanega čebelnjaka. Premalo se zavedamo pomena čebel, ki so tiste, ki nas ohranjajo pri življenju in nam dajejo moč s svojimi pridelki pa tudi življenjsko energijo. Dajejo nam življenjski eliksir v obliki medu, propolisa ali drugih čebeljih pridelkov. Žal je danes narava uničena do teme mere, da nas je lahko upravičeno strah, če bodo čebele še obstajale tudi v prihodnosti. Pred 100. leti, ko je bil postavljen čebelnjak, se je začela tudi 1. svetovna vojna. In vojne so tisto, kar pokaže človeštvo v najslabši luči. Ko človek začne ubijati sočloveka in izniči tisto osnovno človeškost, zaradi česar smo ljudje. Čebele so nam lahko tukaj velik zgled. Čebele delajo, so marljive in delajo za celotno naravo, tudi za nas ljudi, ki si včasih tega tudi morda ne zaslužimo. Danes smo se tukaj zbrali ljudje dobre volje, ljudje, ki cenimo slovensko tradicijo, ljudje, ki cenimo tradicijo slovenskih čebelarjev in to, da nam narava lahko nudi največ. Ohranimo slovensko čebelarstvo. Ohranimo stik z naravo in zavedajmo se, da takšna in podobna praznovanja niso, kot slišimo včasih zaničljivo, pasja procesija, temveč so še kako pomembna za vse nas, ki cenimo naravo in cenimo trud naših prednikov. Tistih, ki so ta čebelnjak postavili, saj so se še kako zavedali, da brez čebel ni življenja. In ni življenja tudi brez tistih, ki ljubijo čebele, to pa so čebelarke in čebelarji. Naj medi!«

Za kulturni program sta poskrbela harmonikarja Iztok Pančur in Franc Plahuta, pevke in pevci Pevskega društva Nevlje, ki so se jim pridružili glasovi prebivalcev zaselka Oševek, manjkale pa niso niti narodne noše in čebelarke ter čebelarji v čebelarskih uniformah.

»Naj medi!« vsaj še naslednjih 100 let in naprej!

 


<< Nazaj | Novice