Mali grad

Spominska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov

28.08.2012

 

Na dvorišču samostana v Mekinjah je včeraj zvečer v soorganizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Društva Demos na Kamniškem in Občine Kamnik potekala osrednja slovenska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Janez Janša.

K razglasitvi 23. avgusta za Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov  je pozvala že Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je dne 2. aprila 2009 sprejel Evropski parlament. 23. avgusta leta 1939 je bil podpisan pakt Hitler – Stalin – dveh totalitarnih držav in sistemov 20. stoletja (nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze) in s tem je bila pot v drugo svetovno vojno odprta.

Osrednja tema včerajšnje slovesnosti so bili slovenski fantje, ki so bili med drugo svetovno vojno prisilno mobilizirani v nemško vojsko. Gre za veliko število slovenskih fantov – po do zdaj znanih podatkih med 60.000 do 80.000, od tega jih je približno 15.000 padlo – ki so bili žrtve takratnih razmer. Žrtve so bile tudi njihove družine. Obenem so se spomnili tudi drugih žrtev, na primer t. i. ukradenih otrok na Štajerskem.

Samostan Mekinje za slovesnost ni bil izbran naključno, saj je bil nema priča totalitarizmov 20. stoletja in vojn v 19. stoletju.  Njegovi zidovi so bili nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja. Že v času napoleonskih vojn v začetku 19. stoletja je bil samostan vojaška bolnišnica. Od spomladi 1915 do konca leta 1917 je nudil zatočišče ranjenim avstro-ogrskim vojakom s Soške fronte, zlasti Nemcem, Čehom in Poljakom.

Po uvodnih zvokih Zdravljice v izvedbi MePZ ODMEV Kamnik pod vodstvom Ane Smrtnik so zbrane goste pozdravili župan Marjan Šarec, direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver in Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem.

Kamniški župan Marjan Šarec je v pozdravnem nagovoru dejal, da je malo držav na svetu, kjer se mora tako majhen narod skozi vsa stoletja "krepko boriti za svoj obstoj". Zadnje dejanje tega je bilo po njegovem mnenju leta 1991, "ko smo dosegli svojo državo, ki pa bo uspešna takrat, ko bomo dosegli, da se noben totalitarizem nikoli več ne bo ponovil", je še povedal.

Direktorica organizatorja proslave, Študijskega centra za narodno spravo, Andreja Valič Zver je poudarila, da je bistvo totalitarizma nespoštovanje človekovega dostojanstva. "Naj takšno spominjanje na temne plati naše zgodovine pripomore k dvigu kulture, strpnosti, sočutja in spoštovanja med ljudmi," je še dejala. Po mnenju predsednika društva Demos na Kamniškem Igorja Podbrežnika mora slovenska družba doseči soglasje, "kako zdraviti rane preteklosti, ki nas vedno znova bolijo" in tudi, kako presegati delitve, ki "nas slabijo in ogrožajo našo prihodnost".

V nadaljevanju sta zbrane z video nagovorom  pozdravila tudi poslanec evropskega parlamenta Tunne Kelam in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindblad.

Slavnostni govornik slovenski teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti dr. Janez Juhant je mnenja, da »brez osebnega in družbenega prečiščenja svojih usedlin preteklosti ne moremo izostriti pogleda. Dvigniti se iz ujetosti v trenutne osebne, tranzicijske in družbeno-ekonomsko-politične vsakdanjosti predpostavlja biti pripravljen na dialog s sočlovekom za iskanje globljih medčloveških razsežnosti. Vsakdanja površnost, politična povprečnost in plehka ali celo ideološko-propagandna zaslepljenost zapirajo pota do globin pristne človeškosti, le osebna odprtost duha se prebija skozi čeri vsakdanjosti v kraljestvo resnice, v katerem imajo svoje mesto nedolžni, žrtvovani, odrinjeni in pozabljeni«. Zato po njegovem mnenju, vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ni namenjen le spominu, pač urejevanju družbe in popravi krivic, ki so jih žrtvam povzročili omenjeni režimi«…

»Totalitarni in avtoritarni sistemi so gradili zgolj na zunanjih okvirih in zato žrtvovali človeka. Vsi ljudje so bili in ostajajo tako ali drugače žrtev, čeprav z različnimi posledicami. Eni z izgubo svobode in življenja ter drugih osebnih dobrin, drugi s kopičenjem le-teh za ceno osebnega zasužnjevanja in porivanja totalitarnega voza, a prav tako ob izgubi osebne svobode in lastnega dostojanstva. Priznavanje resnice poteka v dialogu, ki dopušča vsem, da pripovedujejo svojo zgodbo. V govorici se zgodi očiščenje spomina in priznanje, da smo ljudje potrebni drug drugega. Gre za spoštovanje vsakega človeka in demokratično uveljavljanje možnosti tudi prizadetih in odrinjenih…«, je v nagovoru povedal dr. Juhant.

Na koncu je sledilo predvajanje dokumentarnega filma »Vojakovo pismo«, še prej pa sta zbrane nagovorila še predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok prof. dr. Janez Žmavc in predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 –1945 Leon Janežič.



<< Nazaj | Novice