Mali grad

Spominska slovesnost ob 71. obletnici ustanovitve Šlandrove brigade

03.08.2014

 

Dopoldan se je župan Marjan Šarec udeležil slovesnosti v spomin 71. obletnice ustanovitve VI. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade »Slavka Šlandra«, ki jo je na Šipku pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Lukovica v dogovoru z Odborom skupnosti borcev VI. SNOUB »Slavka Šlandra« in v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Kamnik. Današnja slovesnost je privabila rekordno število obiskovalcev, in sicer približno 400 obiskovalcev, med njimi tudi še živeči borci udarne brigade in komandant takratnega operativnega štaba Šlandrove brigade Franc Sever – Franta, ki so prisluhnili besedam slavnostnega govornika, župana Občine Lukovica Mateja Kotnika.

VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavka Šlandra« oziroma Šlandrova brigada je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 z namenom, da nemškim okupacijskim enotam onemogoča prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in Zgornji Savinjski dolini. To je bila brigada v sestavi narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Mladinke, mladinci, sinovi, hčere, žene in možje, ki so se zbrali na Šipku pred 71. leti, so bili zavedni slovenski domoljubi. Branili so slovensko besedo in imeli cilj preživeti in premagati sovražnika, ki je teptal slovenski narod.

Množico zbranih na Šipku je sprva pozdravil župan Marjan Šarec, ki je povedal: »Vesel sem, da se nas je zbralo toliko, kajti današnji, najhujši sovražnik slovenskega naroda je slab spomin. Slab spomin tistih, ki bi se morali spominjati, kaj se je dogajalo v letih od 1941 do 1945. Pozabljamo pa tudi, da fašizem ni nastal takrat, ampak so na Primorskem trpeli že v 20-ih letih prejšnjega stoletja, pod fašizmom, ki je začel svoj krvavi pohod in skušal iztrebiti vse, kar je slišalo na slovensko ime. Tisti, ki so vse to pretrpeli, ne bi nikoli dopustili izkrivljanja zgodovine in »poneumljanja« z drugimi spomeniki, ki rastejo v Sloveniji in častijo neke druge vrednote, ki jim mi nismo pripadni. Ve se, kdo je bil zmagovalec v drugi svetovni vojni. To priča tudi naš današnji obisk in obisk pomnikov posejanih širom občine Kamnik ter sosednjih občin. Ti spomeniki pričajo, koliko slovenske krvi je bilo prelite za svobodo naše ljube, tako nesrečne domovine Slovenije, ki jo danes znamo premalo ceniti. Danes, kot da fašizma in nacizma ali pa kakorkoli lahko temu rečemo, ni nikoli bilo ali, da je za vedno zatrt. Ni tako. Še vedno se pojavlja v različnih oblikah kot želja po totalitarizmih in nekih vrednotah, ki ne bodo, upam, nikoli prišle na plan. Zato tovarišice in tovariši, želim vam lep dan, dan spomina na vse, ki so ustanavljali to brigado, ki niso kar čakali. Največji greh je sodelovanje z okupatorjem, še večji greh pa je čakati križem rok in nič storiti. Tudi danes so taki časi. Vstanimo iz domačih naslonjačev. Pojdimo stran od gostiln. Bodimo aktivni in dejavni. Vsak naj prispeva po svojih najboljših močeh. Smrt fašizmu!«

Slavnostni govornik, župan Občine Lukovica Matej Kotnik je med drugim poudaril, da nam dandanes manjka predvsem reda, poslušnosti in ljubezni do svoje domovine, zbranim pa med drugim namenil sledeče misli: »Ko sem razmišljal kaj povedati na tem mestu, sem se sprva spomnil na ljudi, na teh padlih 750 fantov in deklet. Kaj so čutili, kaj so imeli v sebi? Vsak je imel svojo zgodbo. Bili so iz revnih kmetij, na poljih pa z lastnimi rokami pridelovali tisto hrano, ki so jo potrebovali za svoje življenje. Živeli so skromno in revno. Na tem prostoru so se zbrali, zakaj? Zakaj so bili tukaj ti ljudje? Ker so znali prebrati znamenja časa, ker so znali prebrati, kaj jim ta čas govori in zato, ker so v sebi čutili, čutili pripadnost do svojega naroda, ker so imeli vez do samega sebe, do svoje kmetije, do svoje matere in očeta, do domovine.« Ob koncu pa še dodal slednje: »Danes se poklanjamo tem, ki so dali svoja življenja na tleh, ki so danes zaradi tega sveta, ki so pokleknili, jo poljubili in zalili s svojo krvjo. Kaj znamo danes od tega? Kaj smo danes dokazali? Predvsem to, da ne znamo, da nismo sposobni peljati svoje lastne domovine, da ne vemo, kaj bi, da ne vemo, kaj smo, da ne vemo, kako bi se odločili, da za praznik ne izobesimo zastave, da ne vemo, kaj nam pomeni.«

V kulturnem programu so nastopili praporščaki, pevci MPZ Janko Kersnik Lukovica pod mentorstvom Marka Juterška, harmonikarji Srečo Strehar, Miro Klopčič, Tone Habjanič, Uroš Križman, Ivan Vintič, recitatorji Irena Pustotnik, Jože Pustotnik in Gabrijel Gales. Irena Ravnikar je poskrbela za vezno besedo.

 


<< Nazaj | Novice