Mali grad

Spominska slovesnost na Menini planini

06.07.2013

 

Dopoldan se je župan Marjan Šarec udeležil spominske slovesnosti ob 68. letnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini planini, ob 70. obletnici ustanovitve IV. operativne cone in 70. obletnici ustanovitve brigade Slavka Šlandra.

Letos mineva 68 let od legendarnega preboja iz fašističnega obroča, s katerim je hotel sovražnik dokončno obračunati s IV. operativno cono na Menini planini. Partizanom, ki so bili že izmučeni od hude zime in pomanjkanja hrane ter orožja, se je po več poskusih uspelo prebiti skozi obroč. V noči na 16. marec 1945, se jim je uspelo izvleči iz oklepa vojaške sile, megle in izjemno visoke snežne odeje.

Na Menini planini so z današnjo spominsko slovesnostjo obeležili tudi dogodke povezane s 70. obletnico ustanovitve IV. operativne cone in 70. obletnico ustanovitve brigade Slavka Šlandra. Slednja je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 z namenom, da nemškim okupacijskim enotam onemogoča prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in zgornji Savinjski dolini. VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Slavka Šlandra je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Mladinke, mladinci, sinovi, hčere, žene in možje, ki so se zbrali na Šipku pred 69. leti, so bili zavedni slovenski domoljubi. Branili so slovensko besedo in imeli cilj, preživeti in premagati sovraga, ki je teptal slovenski narod.

Vse prisotne je na Menini planini sprva nagovoril župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je povedal: «Tudi letos smo se zbrali v velikem številu, da se poklonimo borcem in obudimo spomine. Pred 68. leti se je zgodil legendarni preboj iz sovražnikovega obroča tukaj na Menini planini in ob 70. obletnici ustanovitve IV. operativne cone in seveda ob 70. obletnici ustanovitve brigade Slavka Šlandra. Vesel sem, da se tudi letos srečujemo v tako množičnem številu, obujamo spomine na našo preteklost in se poskušamo zazreti v našo prihodnost.« Ob koncu pa še dodal: «Naj nam današnji dan daje moč prijateljstva, moč strpnosti, moč razuma z namenom, da bomo slovenskemu narodu zgradili svetlejšo in trdnejšo prihodnost.«

Sledilo je slavnostno polaganje venca.

Nato je slavnostni govornik in zgodovinar dr. Jože Pirjevec nagovoril 1.500 obiskovalcev današnje tradicionalne spominske slovesnosti in v svojem nagovoru poudaril pomen bojev na Menini planini. »Med vas prihajam s partizansko kapo na glavi, ker želim poudariti svojo privrženost narodnoosvobodilnemu boju, obenem pa tudi protestirati proti dogodku, ki se je zgodil v Šentjoštu blizu Polhovega Gradca. Na svečanosti v spomin domačinov, ki so bili, kakor pravi sporočilo, žrtve vojnega in povojnega nasilja, so bili ob kapelico postrojeni ob domobranskih zastavah štirje mladi možje v domobranskih uniformah. Spoštujem komemoracijo mrtvih, ne morem pa se strinjati z oživljanjem simbolov režima, o katerem je papež Benedikt XVI., ob svojem obisku v Auschwitzu, leta 2006, dejal, da je hotel obiti boga. Gre za provokacijo, ki se ji moramo zoperstaviti, tudi tako, da poudarimo svojo vero v vrednote našega narodnoosvobodilnega boja, brez katerega bi se danes ne mogli srečati in svobodno govoriti na Menini planini. Koliko slavnih in bolečih spominov je vezanih na to čudovito predalpsko planoto. Že leta 1941 so se tu zbirale manjše in večje partizanske enote, kar je okupatorja vzpodbudilo, da se je kruto maščeval nad domačim prebivalstvom.« Nato je slavnostni govornik spomnil na borbe, ki so se odvijale na območju Menine planine ter dodal: »Ta bežen opis dogajanja med leti 1941 in 1945 mi ponuja priliko, da nanizam nekaj misli o našem narodu in njegovem uporu. Slovenci smo star narod, ki pa je kot osebek stopil v evropsko zgodovino relativno pozno. Po obetajoči, a kratki epizodi protestantske pismenosti, v drugi polovici 16. stoletja, smo morali čakati vse do konca 18. stoletja, da smo doživeli ponovni vzpon. Takrat se je peščica odločila, da bo postavila temelje naši kulturi, literarni besedi in politični misli. Od tega trenutka dalje smo stalno rasli.« Spomnil je na dogodke 1. svetovne vojne, kjer smo se tujemu zavojevalcu uprli z orožjem v roki, nato pa povedal: »Po 6. aprilu 1941 smo Slovenci stopili v zgodovino kot politični osebek, ker smo se zoperstavili najmočnejši vojaški sili v Evropi, nemškemu Wehrmachtu in njegovim italijanskim ter madžarskim zaveznikom. Stopili smo v tisto protifašistično in protinacistično koalicijo, ki je leta 1945 uničila tretji rajh in z njim največjega sovražnika človeške civilizacije. Pred vojno smo bili Slovenci v Evropi komaj razpoznavni. Po vojni pa so naši sovražniki in zavezniki dobro vedeli, kdo smo in kaj smo.«

»V zadnjem času sodelujem na mnogih proslavah povezanih z narodnoosvobodilno fronto. Poslušam mnogo tragičnih zgodb. Povsod so okupatorji požigali vasi, pobijali talce, mučili ženske, otroke in jih pošiljali v taborišča, ki so bila pogosto taborišča smrti. Starejši ljudje, s katerimi se ob teh prilikah srečujem, mi zaupajo kaj vse so sami in njihove družine doživele in pretrpele med vojno. To pa potrjuje v zavesti, da je bila generacija naših očetov in dedov zares herojska, saj se kljub represalijam in grožnjam okupatorja, ni dala ustrahovati ter ni popustila v podpori osvobodilnemu gibanju. Zavedala se je, da ti svobode nihče ne bo dal, če si je ne priboriš sam. Slovenci smo z zmago začrtali meje, ki sicer ne sovpadajo z našimi etničnimi mejami, a s katerimi smo lahko zadovoljni. Postavili smo temelje svoji državi. Misleč dolgo, da jo bomo oblikovali znotraj Jugoslovanske federacije. Ko se je izkazalo, da to ni mogoče, smo v sebi našli toliko moči, da smo se osamosvojili, čeprav sta bila Evropa in Združene države Amerike proti temu podvigu. Jugoslovanska izkušnja se je sicer končala slabo, a vendar ni bilo vse negativno. V sodelovanju z jugoslovanskimi narodi, po letu 1945, smo zakoličili svoje meje in obenem v marsičem preoblikovali naše društvo ter razbili patriarhalne usedline, ki so bile v njem še prisotne. Zagotovili smo ženskam politične pravice, mladim možnost socialnega in intelektualnega dviga, zastavili iskanje socializma s človeškim obrazom, ki je dediščina, o kateri sem prepričan, da se bo še obrestovala.«

»Ne morem skleniti svojih besed, ne da bi posvetil nekaj misli Sloveniji, v kateri živimo danes. Ko smo se osvobajali, sem menil, da nas čaka svetla bodočnost. Upal sem, da bomo postali druga Danska. Te sanje se niso uresničile. Politična elita, ki je izšla iz osamosvojitvenega procesa, ni bila kos pristopiti iz socializma v kapitalizem, saj je slednjega dojela povsem akritično in dovolila, da je v naši domovini prišlo do divje privatizacije. Del te elite se je vpletel tudi v prekupčevanje z orožjem, ki so ga v boju proti Miloševičevim Srbom potrebovali Hrvati in Bošnjaki ter s tem vnesel v naš prostor elemente kriminala, kakršnega v naši zgodovini nismo poznali. Ker je poleg tega, katoliška cerkev v svoji sliki po politični moči in bogastvu zabrenkala na strune zgodovinskega revizionizma, je v naši sredi, poleg razširjene korupcije, prišlo tudi do romantičnega ideološkega razkola, ki se ga je politika takoj polastila. Če k temu dodamo še globalno gospodarsko krizo, v katero smo vpeti, bomo morali ugotoviti, da je naša družba v veliki stiski. Kako stopiti na pot rešitve? Na naš položaj gledam v okviru zgodovinskega razvoja dolgega trajanja. Posebno tistega, ki se je odvijal v zadnjih 200. letih. V tem času smo se Slovenci izkazali kot žilav in krepak narod, ki zna kljubovati težavnim okoliščinam, s katerimi se je prisiljen soočati. To zmožnost smo dokazali predvsem v času osvobodilnega boja, pa tudi v 80. letih prejšnjega stoletja. Ne verjamem, da  smo jo za vselej iztrošili. Nasprotno. Prepričan sem, da je iskra upora, ki je našim prednikom dajala pogum v boju z nacifašizmom, še vedno temeljna pridobitev našega narodnega značaja, kakor bi dejal Edvard Kocbek. Zaradi tega naj živi osvobodilna fronta, kajti samo tako bo živela Slovenija«, je še poudaril današnji slavnostni govornik.

V programu slovesnosti na Menini je sodelovala Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Nazarje, recitatorka Alenka iz Kulturnega društva Mozirje, učenki Osnovne šole Gornji Grad ter častna četa Slovenske vojske. Slavnostni dogodek je povezovala Ivana Žvipelj.


<< Nazaj | Novice