Mali grad

Spominska maša in slovesnost v Kamniški Bistrici ob Dnevu spomina

02.11.2014

 

V petek, 31. oktobra 2014, je pri kapeli Lurške Matere Božje v Kamniški Bistrici potekala spominska maša za vse žrtve 2. svetovne vojne in izvensodnih povojnih pobojev na Kamniškem. Somaševanje duhovnikov iz kamniške dekanije je vodil prof. dr. Janez Juhant, ki je tudi član občinske komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč v dolini Kamniške Bistrice.

Pri tej maši so bile molitve pri kapeli zbranih, kot vsako leto, spominske maše potekajo vse od 1991, še posebej namenjene večnemu pokoju 1.160 padlim našim ljudem v drugi svetovni vojni, doma iz krajev v današnji kamniški in komendski občini, in tudi več tisočim usmrčenim v povojnih pobojih, ki ležijo v množičnih grobiščih v Kamniški Bistrici: na Kopiščih, v Dolskem placu in na Macesnovcu.

Žal je bolezen zadržala Milana Windschnureja, ki mu gre zahvala za organizacijo tega že tradicionalnega dogodka, da se letošnje spominske maše ni mogel udeležiti, zato pa niso manjkali nekateri vidni predstavniki iz političnega in civilno-družbenega življenja v naši občini, med drugim se je slovesnosti udeležil tudi mag. Matej Tonin, kamniški poslanec v Državnem zboru RS in tudi član kamniškega občinskega sveta iz vrst NSi.

Prof. dr. Janez Juhant je v svoji pridigi predstavil cilje civilno-družbene iniciative ''Resnica in sočutje 1945-2015'', s katero po sto letih od začetka bojev na Soški fronti, po skoraj sedemdesetih letih od konca druge svetovne vojne in po četrt stoletja od zmage parlamentarne demokracije v Sloveniji želijo spodbujati procese poslavljanja od travmatskih bremen 20. stoletja, zlasti od druge svetovne vojne ter z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja. Odpreti želijo prostor svobodnega, varnega in iskrenega medosebnega življenja, zato k sodelovanju vabijo vse, ki želijo prispevati k miroljubnemu, strpnemu, na resnici in sočutju temelječemu sožitju slovenske družbe. Prof. dr. Juhant je poudaril pomen spraševanja vesti o dobrem in zlu ter dogovor o tem, kaj je prav in kaj narobe, saj sta to temeljna gradnika vsake družbe in vir socialnega kapitala za sedanje in prihodnje rodove, ki ne želijo postati predmet ideoloških poenostavljanj in manipulacij, ampak živeti polno življenje, ki se lahko sooči z zahtevnimi izzivi časa.

Po končani spominski maši je spregovoril mag. Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem. Predstavil je prizadevanja številnih organizacij in mnogih posameznikov, da se uredijo vprašanja, povezana s prikritimi grobišči žrtev povojnih pobojev na Kamniškem. Izrazil je zadovoljstvo, da so dobili podporo na državni in občinski ravni. Tako je Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč podprla pobudo društva, odzval pa se je tudi Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, ki je imenoval komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Kamniški Bistrici. Govornik je svoj nastop zaključil optimistično, saj po njegovem mnenju v družbeno življenje vstopajo novi, mladi ljudje, rojeni v demokratični Sloveniji, ki imajo široka obzorja, so evropsko naravnani in imajo pogled v prihodnost, predvsem pa niso osebno zaznamovani z življenjem v totalitarnem družbenem redu. Podbrežnik verjame v čase, ko nas fašistični, nacistični in komunistični zločini ne bodo več delili, temveč združevali v spominu na vse žrtve in v skrbi za ohranitev naše lastne narodne identitete. Kamniška Bistrica, kraj desetletja prikrivanega zločina zoper človečnost, pa bo postala točka evropskega civilno-družbenega in medverskega dialoga ter opomin pred posledicami pojavov novih totalitarnih režimov.

Besedilo: mag. Igor Podbrežnik, predsednik Društva Demos na Kamniškem
Fotografije: Primož Zupan


<< Nazaj | Novice