Mali grad

Slovesnost v spomin 69. obletnice ustanovitve Šlandrove brigade

05.08.2012

 

Dopoldan se je župan Marjan Šarec udeležil slovesnosti v spomin 69. obletnice ustanovitve Šlandrove brigade. Tradicionalno slovesnost je pri spomeniku na Šipku nad Blagovico oziroma Špitaličem pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Odbor skupnosti borcev VI. SNOUB »Slavka Šlandra«.

Šlandrova brigada je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 z namenom, da nemškim okupacijskim enotam onemogoča prometne zveze v Črnem grabnu, Tuhinjski dolini in zgornji Savinjski dolini. VI. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Slavko Šlander« je bila brigada v sestavi Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Mladinke, mladinci, sinovi, hčere, žene in možje, ki so se zbrali na Šipku pred 69. leti, so bili zavedni slovenski domoljubi. Branili so slovensko besedo in imeli cilj, preživeti in premagati sovraga, ki je teptal slovenski narod.

Zbrane je najprej pozdravil župan Marjan Šarec, ki je povedal: »danes se spominjamo velikih dogodkov iz polpretekle zgodovine, še eno leto pa bo minilo že 70 let. Dolga doba, zlasti dolga doba za to, da se v tem času marsikaj pozabi, a pozabiti ne smemo. Na območju občine Kamnik je veliko spomenikov in pomnikov tistih krvavih dogodkov, od leta 1941 do 1945. Še vedno mi odmevajo besede slavnostne govornice Danice Simšič, ki jih je nedavno ob Titanovi brvi izrekla ob proslavi v spomin prvima ustreljenima partizanoma. Danes ni nobenega spoštovanja do nobene institucije. Ne do institucije predsednika države, tudi do evropskih institucij ni spoštovanja. Zato sem zlasti vesel, da imamo danes slavnostno govornico poslanko Evropskega parlamenta, ki vidi stvari iz Bruslja verjetno nekoliko drugače kot mi. Evropa se združuje. Združuje se tudi na temelju skupne antifašistične borbe. Tudi antifašistična borba ali pa zlasti ta, je utemeljila vrednote današnje sodobne Evrope. Samo pri nas nekateri razmišljajo drugače. Nikakor nočejo sprejeti tiste resnice, da kolaboracija nikoli ni zaželena in nikoli ni dobrodošla. Bog ne daj, da bi prišlo do situacije, ko bi se morali upirati tujcu in, bi spet kdo kolaboriral za svoje interese. To upanje mi vedno ostaja v srcu in upam, da tega ne bomo nikoli doživeli«.

»Spoštovane tovarišice in tovariši! Želim vsem nam, da ne pozabimo teh slavnih dogodkov in, da ob vseh slovesnostih, ki jih bomo letos še obhajali, vedno znova in znova poudarjamo pomen borbe. Mnogokrat me vprašajo, še ne boste nehali s partizanskimi slovesnostmi? Ne, ne bomo nehali. Še bolj jih bomo poudarjali vse do takrat, dokler ne bo vsakomur jasno, da je bila narodnoosvobodilna borba tista, ki nam je postavila temelje. Verjetno bi po vojni Churchill veliko raje priznal za osvoboditelja koga drugega, najbrž kralja, kajti Titova vojska je bila tista, ki je bila na strani antifašistične borbe. Tega se moramo spominjati večno. Slava vsem junakom. Hvala borke in borci in upam, da se bomo ob takih priložnostih še srečevali«.

Slavnostna govornica Tanja Fajon je v svojem govoru zbranim namenila naslednje besede: »Veseli me, da smo se na tako lep dan, v tako velikem številu, zbrali na proslavi, ki daje mesto in pomen pomembnemu delu slovenske zgodovine - narodnoosvobodilnemu boju. Boju za ohranitev slovenskega naroda in slovenske besede. Obeležitev in ohranjanje spomina na 800 borcev Šlandrove brigade, ki so pred skoraj 70. leti uspešno kljubovali namškim napadom na XIV. divizijo in, s tem nedvomno pomembno vplivali na potek in razplet vojnih dogodkov v teh krajih. To dejstvo ni pomembno le zaradi še živečih borcev, ki se jim moramo v tem trenutku ponovno zahvaliti za njihovo srčnost in pogum, temveč tudi zaradi mladih generacij. Zanje so dogodku II. svetovne vojne pa tudi slovenske povojne zgodovine že preveč oddaljeni, da bi jih zmogli tolmačiti drugače, kot iz izkušenj drugih. Glede marsičesa iz polpretekle zgodovine so verjetno zbegani – spremenili so se učbeniki, spremenila so se pričevanja, prihajajo novi pisni viri. Prav je, da slišijo različne izkušnje in izvejo različne razlage. A pri narodnoosvobodilnem boju je razlaga samo ena: biti proti okupatorju ali z njim«.

Nato pa še dodala: »V razmeroma lagodnem življenju, ki ga vsi skupaj živimo, nisem prepričana, da se mlade generacije zavedajo poguma, ki so ga zmogli tedanji tovariši in tovarišice, partizani in partizanke, da so se uprli tako številčni in izjemno organizirani ter dobro oboroženi sovražni sili. Ne vem, ali se zavedajo, kako močan kolektivni duh po samoohranitvi je za to potreben in kako močna nacionalna zavest, kako močna želja po skupnem dobrem, kako jasen skupen cilj. Nisem tudi prepričana, da danes še premoremo to zavest. Čudi in obenem žalosti me namreč, da bi prav ta boj za narodovo ohranitev, del slovenske javnosti – tudi vladajoči, najraje zamolčali. Da mu pripisujejo lastnosti, ki jih ni imel in, da premnogokrat skuša tiste, ki so se prodali okupatorju, povzdigniti na raven, ki jim ne pripada. Sprašujem se, komu služi pačenje te slike? Ne glede na napake, ki so se dogajale v času vojne in ne glede na napake, ki jih je imel povojni socialistični sistem – za oboje je prav, da se jih prizna je nedopustno, da si kdorkoli privošči zanikati pomen narodnoosvobodilne vojne za slovenski obstoj. Tudi ni prav, da se rdečo zvezdo, pod katero je v borbi za nas, ki smo danes tukaj, umrlo ogromno mladih in predanih Slovencev, smatra zgolj za grd komunistični simbol, njenih nosilcev pa ne povabi na državno proslavo. In ne glede na vrsto oblasti in barvo oblasti, ki jo imamo ali bi jo želeli imeti, bi se državljanke in državljani Slovenije, še posebej pa naša vlada, morali zavedati, da se naša zgodovina ni začela pred 20. leti, z osamosvojitvijo, ne glede na ključen pomen, ki ga je samostojnost prinesla. Živeli, mislili in delali smo prej. Sejanje novih in novih semen razdora, tega dejstva ne bo spremenilo. Še posebej nesmiselno, neproduktivno in nevarno pa je izgubljati energijo s kopanjem po že zakopanemu času, ko nam resnično ne gre najbolje«. »Zberimo pogum in se združimo v stvareh, v katerih mislimo in verjamemo, da smo močni. Pustimo preteklosti, da si spočije. Dajmo priložnost prihodnosti in mladim generacijam, da bomo državo, za katero smo se borili pred 70. in 20. leti, s ponosom poimenovali naša država. Slava vsem.«

Kulturni del slovesnosti so popestrili Moški pevski zbor DKD Solidarnost, recitator Aljaž Goltnik in harmonikarji iz Lukovice.


<< Nazaj | Novice