Mali grad

Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju

25.04.2014

 

Pred nedeljskim dnevom upora proti okupatorju je drevi, v centru Kamnika-Parku Evropa pri Plečnikovi železniški postaji, potekala slovesnost, katere sta se poleg župana Marjana Šarca udeležila tudi slavnostni govornik, podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana Zvone Logar in podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar.

Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila in ga pod tem imenom poznamo od leta 1992, saj je bil prej znan kot Dan Osvobodilne fronte oziroma Dan OF. Aprila leta 1941 so okupacijske sile - Nemčija, Italija in Madžarska – Slovenijo razkosale na tri dele, odzivi na dogodke so bili različni, pri čemer pa sta se oblikovala dva tabora. V Ljubljani naj bi se na ustanovnem sestanku, v hiši književnika Josipa Vidmarja, sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije (KPS) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, Krščanski socialist Tone Fajfar, predstavnik levo usmerjenega dela sokolov Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Skupine, ki so julija 1940, po porazu jugoslovanske tesne zaveznice Francije v vojni z Nemčijo, ustanovile Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so potem leto kasneje, natančneje 26. aprila 1941, ustanovile Osvobodilno fronto (OF) oziroma Protiimperalistično fronto (PIF). Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije.

Na slovesnosti je zbrane sprva nagovoril, pozdravil in ob prazniku čestital gostitelj današnje slovesnosti, župan Marjan Šarec: »Dan upora proti okupatorju in mednarodni praznik delavstva obeležujeta boj za pravice, boj za človekovo dostojanstvo in boj za življenje v svobodi. Z današnjo slovesnostjo želimo počastiti vse tiste, ki so dali svoje življenje za Slovenijo, kot jo imamo danes. Vsako leto je to praznovanje, na tak ali drugačen način, ampak vsako leto znova se zdi, da nekateri tega ne razumejo ali pa tudi nočejo razumeti. Zato še vedno gradimo zidove, na katerih smo priča napisom, ki v današnji čas ne sodijo. Zato so takšna praznovanja pomembna, da tistim, ki ne ločijo med okupatorjem in svojim narodom pokažemo, da je svobodo treba častiti. Treba je častiti tiste, ki so se borili med II. svetovno vojno in treba je častiti tudi tiste, ki so se borili leta 1991, tako politično kot tudi vojaško. Brez teh pogumnih ljudi, ki jih je navdihoval že Rudolf Maister, danes nebi živeli v svobodi in nebi, tukaj danes, praznovali v tem prelepem parku. Želim vsem prijetno praznovanje tako 27. aprila kot tudi 1. maja, v želji, da bi te razprtije, ki smo jim danes priča, in težave, ki jih imamo, minile. Čeprav ne bodo minile same, ampak zgolj z našo pomočjo. Bodimo združeni v boju s krizo in v boju s tistimi, ki zaničujejo slovenstvo še danes. Le-ti bi namreč morali ljubiti svojo zgodovini. Le-ti tega očitno še niso spoznali. Zato smo mi tukaj, da jim s svojimi dejanji pokažemo pot.«

Slavnostni govornik, podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana Zvone Logar je zbrane nagovoril ob dnevu upora proti okupatorju, spomnil na pomembne dogodke II. svetovne vojne in osamosvojitvenih procesov: »V veliko zadovoljstvo mi je, da lahko na današnji slovesnosti ob dnevu upora proti okupatorju spregovorim v imenu Policijskega veteranskega društva SEVER Ljubljana in v svojem imenu. Prav v tem letu, od ustanovitve našega združenja, ki je prostovoljno, nepolitično in domoljubno združenje policijskih veteranskih društev Sever, mineva že 20 let. V tem letu slavnostno obeležujemo tudi 25. obletnico od znamenite in v zgodovinski spomin zapisane akcije »SEVER«, katere ključni cilj je bil, zavarovati osamosvojitvene procese. Spoštovani, mineva že 73 let od trenutka, ko je bila v Vidmarjevi hiši, 26. aprila 1941, po okupaciji Slovenije, ustanovljena Protiimperialistična fronta, dva meseca kasneje preimenovana v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. V spomin na spontan upor slovenskega naroda, ki je bil vrednostno izredno pogumno in častno dejanje, v spomin torej, na ta zgodovinski dan, praznujemo 27. april kot državni praznik, dan upora proti okupatorju. Pred 73. leti nacistična Nemčija napade neodvisne države, brezkompromisno potepta človekove pravice in svoboščine in si na najbolj okruten način podjarmi cele narode, ki so do tedaj svobodno živeli v Evropi. Z genocidno politiko, z vsemi vojaškimi potenciali, ki jih ima na razpolago, na najbolj brutalen, nizkoten način obračuna s prebivalstvom ali pošlje v koncentracijska taborišča ostarele, otroke, cele družine in vasi, kjer jih čaka enaka usoda. Skupaj z zaveznicama okupira in razkosa tudi območje današnje Slovenije. Pod vprašajem je obstoj narodov, še posebej tako majhnih in ranljivih, kot je naš. Slovenci so se množično odzvali pozivu OF, da se uprejo sovražniku, saj je bilo kmalu jasno, kako uničujoči cilji so v glavah nacistov. Hrepenenje Slovencev po svobodi in obstoju, je bilo močnejše od nacističnega nasilja, ki je grozilo, da bo kultura in beseda slovenskega človeka za vedno izbrisana. Pogum, predvsem pogum, je bil tisti, ki je slovenskega človeka, njegovo kulturo in jezik skozi različna obdobja njegovega obstoja ohranjal pri življenju, ko se je upiral različnim uničujočim režimom. Pogumen je bil preprost človek v času kmečkih uporov, poguma in državotvorne drže ni manjkalo našemu rojaku, generalu, heroju, častnemu občanu Občine Kamnik in pesniku Rudolfu Maistru-Vojanovu in seveda njegovim zvestim borcem. Poguma ni manjkalo Tigrovcem. Poguma ni manjkalo slovenskim partizanom, ki so se z ramo ob rami, skupaj z zavezniki, na strani velike protifašistične koalicije, zmagovito borili v času II. svetovne vojne. Leta tečejo in Slovenci se enotni, v ideji o lastni državi, zopet pogumno združimo v času pred osamosvojitvijo in se upremo dominaciji, ki nam grozi. Na območju bivše države se krepi nacionalistični in unitaristični naboj, ki ga spodbujajo najodgovornejši ljudje, ali bolje, neodgovorni ljudje, ki se ne zavedajo, kakšno morijo bodo sprožili ali pa jim je bilo vseeno. Morijo, ki bo tragično zaznamovala več generacij. Okrutnosti človeškega ravnanja preprosto ni mogoče razumeti, a ponavlja se vedno znova in znova. V Sloveniji ta čas že potekajo osamosvojitveni procesi, kljub nekaterim poskusom uporabe različnih pritiskov in kršenja človekovih pravic Slovenci ostajamo v trdem prepričanju, da njihove igre ne sprejmemo in, da pogumno nadaljujemo po svoji poti

»Leta 1989 zvezna oblast poskuša na vsak način uveljaviti zvezne predpise. Poskušala si je podrediti tudi tedanje organe za notranje zadeve in milico, ki je v skladu s sprejeto taktiko delovanja in na podlagi predvidenega načrta izvajala ukrepe ter aktivnosti za preprečitev tako imenovanega mitinga resnice v okviru akcije SEVER. Koncem prve polovice leta 1990 vodstvo tedanje milice, v času po preprečenem mitingu in po vsesplošni gonji proti Sloveniji, pripravi nov predlog ukrepov za izvajanje varovanja državne meje, tudi meje s Hrvaško. Pripadniki Posebnih enot milice in VEM enot, aktivni in tudi rezervni sestav iz policijskih postaj in vseh drugih organizacijskih enot, se začnejo pripravljati za izvajanje teh in drugih varnostno-obrambnih nalog. Pripravljenost, odločnost in pogum pripadnikov policijskih enot, da zavarujejo interese slovenskega ljudstva, je bilo jasno sporočilo tistim, ki so imeli sovražne namene. Akcija SEVER ni bila samo policijska akcija, ampak je imela tudi močan simbolni pomen tako za prebivalstvo kot tudi za odločevalce. V tej akciji je sodelovalo kar 6.472 delavcev organov za notranje zadeve iz aktivnega in rezervnega sestava. Prebivalci Slovenije se še istega leta, leta 1990, pogumno odločimo, da želimo živeti v samostojni in neodvisni državi. Naši odločevalci sprejmejo ključne dokumente za uresničitev ciljev. Ker pa se politiki iz vrst zvezne oblasti niso sprijaznili z odločitvijo prebivalcev Slovenije, da gremo po svoji poti, so nad nas poslali vojaško silo in ponovno je bilo potrebno pokazati pogum in enotnost, da branimo in obranimo Slovenijo. Poguma slovenskemu človeku torej ni nikoli manjkalo, a enotnosti, povezanosti, spoštovanje skupnih vrednot, tistih, ki nas povezujejo, to je tisto, kar danes še kako  potrebujemo, pa smo že imeli. Zato se ob spoštljivem spominu na upor proti okupatorju zazrimo v prihodnost, ki nam je skupna in hkrati usojena. Naj vam ob koncu čestitam ob dnevu upora proti okupatorju. Ne pozabimo na simbole naše državnosti. V znak spoštovanja Republike Slovenije izobesimo državne zastave na svojih domovih.«

Povabilu na slovesnost so se odzvali tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. Zvonko Cvek, predstavnik Društva general Maister Kamnik, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Matjaž Ravnikar, predsednik Združenja slovenskih častnikov Marjan Schnabl, predsednik Društva Demos na Kamniškem Igor Podbrežnik, ki so skupaj s praporščaki veteranskih organizacij in z ostalimi člani svojih združenj, društev in zvez, počastili spomin na polpreteklo zgodovino slovenskega naroda.

V kulturnem programu so nastopile Ljudske pevke Predice, harmonikar Jože Jagodic, recitator Goran Završnik, harmonikar Jonas Tomšič in Mestna godba Kamnik. Vezna beseda je pripadala Barbari Božič.

Ob koncu slovesnosti so župan Marjan Šarec, slavnostni govornik, podpredsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana Zvone Logar in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Matevž Košir pred spomenik Revolucije simbolično položili venec in se skupaj s praporščaki ter prisotnimi na slovesnosti poklonili pogumu in odločnosti naših prednikov.


<< Nazaj | Novice