Mali grad

Slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra »Kamnik – Maistrovo mesto«

21.11.2011

 

23. november praznujemo kot državni praznik, posvečen našemu velikemu rojaku, generalu, pesniku in rodoljubu,  Rudolfu Maistru – Vojanovu. Tako je drevi v organizaciji Občine Kamnik in Zveze društev »General Maister« v Domu kulture Kamnik potekala slovesnost posvečena generalovemu in pesnikovemu spominu in na kateri so bila zaslužnim dobitnikom podeljena Priznanja Rudolfa Maistra.

 
   

Uro pred slovesnostjo je župan Marjan Šarec skupaj s predsedniki veteranskih organizacij položil venec pred spomenik Rudolfa Maistra in se poklonil velikemu rojaku in borcu za severno mejo.

 
   

Po državni himni, ki jo je izvedel Pevski zbor Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik pod vodstvom Katarine Skok je zbrane v dvorani pozdravil predsednik Zveze društev »General Maister« mag. Milan Lovrenčič, ki je izpostavil pomembno vlogo društev general Maister in ostalih domoljubnih organizacij, saj je danes utrjevanje domoljubja in identitete, ki se nam zdi včasih samoumevno, še kako pomembno.

 
   

Aprila leta 2005 je iz bilo iz ljubljanske podružnice Društva general Maister ustanovljeno samostojno Društvo general Maister Kamnik. Prav to društvo je na pričujoči slovesnosti ob himni Maistrovih društev »Slovenec sem« razvilo svoj prapor, v počastitev 7-letnice delovanja.

 
   

Slavnostni govornik je bil kamniški župan Marjan Šarec, ki je izpostavil, da je Rudolf Maister narodov obstoj obranil z orožjem in pogumno taktiko ter nam ohranil velik del ozemlja, ki bi bil sicer za vedno izgubljen, kot premnogi deli naše domovine. »Če pogledamo na zemljevid in poiščemo vas Djekše globoko na severu, se zavemo, do kam je segla slovenska beseda. Politika se je zanašala na mirovno konferenco, nazadnje pa je na plebiscitu negativna propaganda pred državo SHS naredila svoje. Posledice so bile daljnosežne in poučne. Kažejo nam, kaj se lahko zgodi, če politika nima poguma v ključnih trenutkih pravilno ravnati in gledati širše. Najbolj žalostno je, da so Maistrovo delovanje ovirali tisti, ki bi morali odprtih rok sprejeti dejstvo, da je nekdo sposoben uresničiti narodove sanje o lastnem ozemlju, kulturi in jeziku. Ta nesposobna in lahkomiselna politika je kriva, da se mora dr. Rudi Vouk  še danes v 21. stoletju boriti za dvojezične napise na krajevnih tablah, ko bi lahko bili enojezični, vendar z pomembno razliko, bili bi slovenski. Še najbolj žalostno pa je, da se politika do danes ni ničesar naučila in še vedno išče načine, kako ščititi predvsem lastne interese. Rudolf Maister je bil vojak in te politike ni niti mogel niti hotel razumeti« je dodal slavnostni govornik, katerega celotni govor si lahko preberete tukaj in zaključil: »Ob dnevu Rudolfa Maistra se sprašujem, ali danes nimamo več ljudi, ki bi bili sposobni vstati, se postaviti za svoje prepričanje in se pri tem ne vprašati, koliko jim bo pri tem padlo v žep?  Žal nas vsak dan prepričujejo, da se nobena stvar ne splača več, da se nima smisla truditi  za skupno dobro, da so vsi politiki pohlepni in  podvrženi korupciji ter nezainteresirani za probleme. Nekateri gotovo so. To so posamezniki, ki mečejo slabo luč na vse, tudi tiste, ki se vsak dan resnično trudijo kaj izboljšati. Pravijo, da dobrih politikov ni, so zgolj manj slabi. Če bomo tako razmišljali, ne bomo nikoli dosegli premika, ki si ga želimo. Vsak od nas si lahko postavi vprašanje: je v meni vsaj kanček Rudolfa Maistra in njegovega prepričanja? Odgovor pozna vsak zase.«

 
   

Sledila je podelitev spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra, ki so jih letos prejeli

 
   

Za konec je na govorniški oder stopil še dobitnik Maistrovega priznanja, dr. Rudi Vouk in orisal položaj na Koroškem z besedami: »Na Koroškem smo bili od manjšin žal daleč oddaljeni, Koroška se je delala tako, kot da niti Avstrija, niti Slovenija ne bi bili del Evrope, kot da bi še vedno živeli v narodnostnem konfliktu, ki se je začel že daleč pred plebiscitom, svoj žalostni in grozen vrhunec dosegel v času nacizma, pa tudi v drugi avstrijski republiki se je še nadaljeval v obliki štrajkov proti dvojezičnemu šolstvu, v obliki trganja dvojezičnih tabel, v obliki poskusov uvajanja geto šol za slovenske otroke še v 80-ih letih prejšnjega stoletja in v obliki trmastega ignoriranja zahtev pravne države v zadnjem desetletju. Koroški Slovenci smo imeli kljub temu srečo, da so si naši predniki izborili 7. člen Avstrijske državne pogodbe in da se je Evropa v 90-ih letih bolj kot danes zavedala pomena manjšin in sprejela nekatere konvencije o manjšinski zaščiti. Kljub nenaklonjenemu okolju smo imeli vsaj nekaj, na kar smo se lahko sklicevali.«

 
   

V kulturnem programu so nastopil Pevski zbor Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, gledališka skupina Rudolfi ŠCRM Kamnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost in kvartet GRM

 

Fotografije: Mitja Ličar


<< Nazaj | Novice