Mali grad

Slovenski večer v Tuhinjski dolini

14.08.2011

 

Slikarska dela, razstavljena v Termah Snovik, so nastala ob poslušanju ljudskih pesmih, ki so jih peli nekoč, ob pletenju kit iz pšenične slame. Razstava nosi naslov »Peli so ji ob pletenju kit«.  Prepevali so jih v številnih kmečkih hišah v okolici Tuhinjske doline, na Moravškem, v Črnem grabnu, v Mengšu in Ihanu. Ko ni bilo dela na polju, to je bilo od pozne jeseni do zgodnje pomladi, so večere, nekateri pa tudi dneve, namenjali pletenju kit, po katere je prišel pobiralec kit. Odpeljal jih je v Domžale ali Mengeš, kjer so v tovarnah in delavnicah izdelovali slamnike in cekarje.

 

Kako so pletli kite nekoč

Slamo so morali pripraviti že pred mlačvijo. Iz snopov so navlekli najlepšo slamo, ji obtolkli pšenična zrna, jo posušili in otrebili ter zvezali v »pušeljne«, ki so pripravljeni čakali zimo. Največ kit je bilo spletenih iz sedmih slamic.

Starejši ljudje se še dobro spominjajo družabnih kitarskih večerov, ki so dajali pletenju kit poseben čar. Zbrali so se po hišah, vsak večer pri drugi. Pozneje so prišli na »plejo« še fantje, med katerimi skoraj nikoli ni manjkal godec. Pletenje kit ni prinašalo velikega zaslužka, bil pa je izkoriščen zimski čas in porabljena surovina, ki je bila doma.

Pred leti so v Krašnji pletenje kit spet oživili, začutili so, da je lepo biti skupaj, hkrati pa še predstavljati ljudem pozabljeno delo. Zato skupina za ohranjanje naravne in kulturne dediščine domačega kraja, ki deluje v okviru KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, že vrsto let predstavlja pletenje kit iz pšenične slame in izdelovanje copat in predpražnikov iz ličkanja na različnih prireditvah po Sloveniji, največ same, včasih z otroki. Poskrbele so, da se spretnosti pletenja iz slame in ličkanja učijo vsi otroci, ki zapustijo krašenjsko šolo. Spet nastajajo kite, takšne kot pred leti.   

Slikarji ustvarjali ob poslušanju ljudskih pesmi

Likovniki iz Domžal, Mengša, Lukovice in Radomelj so ob petju ljudskih pesmi začutili njihovo vsebino, katero so izrazili na slikarsko platno. Slike so nastale na lanskem ekstemporu v Krašnji, v organizaciji Kulturno umetniškega društva Fran Maselj Podlimbarski Krašnja. Sodelovalo je 36 avtorjev, ob tej priložnosti je bila izdana tudi publikacija, likovna dela nosijo imena posameznih ljudskih pesmi, na katere se nanašajo, tako so na ogled dela z naslovi: Dekle je po vodo šlo, Pleničke je prala, Ob bistrem potočku je mlin, Moj očka ima konjička dva, Preljubi fantič moj in druge.

Ljudske pevke ob prepevanju tradicionalnih ljudskih pesmi prikazale pletenje kit

Prvi del tradicionalnega slovenskega večera na terasi Term Snovik so zaznamovale ljudske pevke iz Krašnje, ki zavestno in z ljubeznijo ohranjajo tradicijo pletenja slamnatih kit, ter jo prenašajo iz roda v rod. Ob petju so praktično prikazale pletenje kit iz domače pšenične slame  in podučile o zgodovini obrti in tehnikah, ki se pri tem uporabljajo. Pletenje je postopek, ki zahteva veliko spretnosti, saj se hkrati plete s sedmimi ali več slamicami, odvisno od namembnosti izdelka. Zato je to opravilo bolj v domeni deklet in žena, medtem ko moški del ekipe skrbi za pomožna dela in za dobro vzdušje. Rezultat pletenja je pšenična kita, ki je osnovna struktura za izdelavo cele palete prekrasnih izdelkov, od košar, cekarjev, klobukov – slamnikov, pa vse do predpražnikov, zapestnic, obeskov, okraskov in še marsičesa bolj ali manj uporabnega.

Nastop folklorne skupine Strmol

V drugem delu slovenskega večera so se številnim tujim gostom predstavile članice in člani Folklorne skupine Strmol Cerklje. Prikazali so gorenjske poskočne plese v gorenjski noši, ki je najbolj reprezentativna za Slovenijo. Odrska postavitev Folklorne skupine Strmol prikazuje prihod »tete, starešine in svatov na ohcet«. S simbolnim darilom »pogačo in vinom«, se mladoporočencema zaželi sreče, zdravja in obilja. Plesalci so prikazali tudi nekatere animacijske plese, med drugimi tudi ples okrog stolov, kjer se v krogu postavi stole, vendar enega manj kot je število plesalcev. Plesalci plešejo okoli stolov, predvaja se glasba, in ko se ustavi, utihne, plesalci poskušajo sesti na stole, plesalec, ki ne sedi, izpade.

Folklorna skupina Strmol Cerklje deluje že sedem let, sestavljajo jo večinoma upokojenci - njihova povprečna starost je 65 let. Nastopajo v Sloveniji in tujini, v juliju 2011 so se vrnili iz največjega mednarodnega festivala »Baltika« v Litvi, kjer so predstavili slovensko folkloro.

Slovenski večeri so med gosti v Termah Snovik, ki prihajajo tako iz evropskih držav, kot tudi iz drugih držav sveta, zelo dobro sprejeti, in bodo potekali vsako soboto zvečer, do konca meseca avgusta.

Besedilo in fotografije: Senta Avbelj, RTA


<< Nazaj | Novice