Mali grad

Slavnostni večer ob 50-letnici Medobčinskega muzeja Kamnik in odprtje nove stalne razstave z naslovom Odsevi kamniških tisočletij

15.12.2011

 

Včeraj je na gradu Zaprice potekal slavnostni večer ob 50-letnici Medobčinskega muzeja Kamnik in odprtje nove stalne razstave z naslovom Odsevi kamniških tisočletij.

 
   

Zbrane na prireditvi je najprej pozdravila direktorica Muzeja mag. Zora Torkar. Po zvokih vokalno-instrumentalnega kvinteta »Same babe« je spregovoril župan Marjan Šarec, ki je povedal: »50 let Medobčinskega muzeja Kamnika je lepa, dolga doba prav je, da se ob tej obletnici ozremo nazaj. Grad ima dolgoletno tradicijo, bil je mnogokrat prezidan, da je kasneje dobil končno podobo in leta 1961 so mu namenili pomen, kot ga poznamo danes. Veliko razstav se je zvrstilo tukaj, te so doprinesle marsikatero vedenje, znanja, ki ga sicer ne bi imeli. Medobčinski muzej pripoveduje zgodbe iz preteklosti, pripoveduje zgodbe Kamnika in okolice.« Dodal je, da se bomo na občini še naprej trudili, da bi kamniškemu muzeju omogočali njegovo vlogo ter vse povabil k obisku Medobčinskega muzeja Kamnik.  

Sledil je govor dolgoletne direktorice Muzeja Mirine Zupančič, ki je orisala pot kamniškega muzeja od ustanovitve do obdobja, ko je Muzej predala današnji direktorici, mag. Zori Torkar. Le-ta je udeležencem predstavila nastajanje muzejev na Slovenskem in delo ter dosežke muzeja v iztekajočem se letu.

 

Po kratki predstavitvi nove stalne razstave z naslovom »Odsevi kamniških tisočletij« in zahvali Janje Železnikar vsem sodelujočim pri pripravi obsežne razstave, sta le-to uradno odprla direktorica mag. Zora Torkar in kamniški župan Marjan Šarec.

Še nekaj o sami razstavi

Odsevi kamniških tisočletij, stalna razstava je zasnovana tako, da prikazuje življenjski prostor širšega kamniškega območja od do sedaj znanih paleontoloških najdb, prvih poselitev, nastanka mesta do 19. stoletja. Stalna razstava predstavlja družbe posameznih obdobij, politične, socialne, gospodarske razmere, promet, kulturo, umetnost in vsakdanje življenje. S privlačno muzejsko predstavitvijo obiskovalec z ohranjenimi materialnimi viri, ljudskim izročilom, replikami, rekonstrukcijami, predmeti za otip in zvočno-slikovno digitaliziranimi informacijami podoživlja bogastvo starodavne preteklosti na enem mestu, pri tem pa lahko aktivno sodeluje. Na razstavi so oblikovani pedagoški kotički, kjer se obiskovalec seznani z rimskimi igrami, kovanjem denarja, merjenjem s starimi merami, posluša legende ipd.. Prav tako pa si lahko svoje znanje dopolnjuje preko računalniških zaslonov, kjer si ogleduje filme, rekonstrukcije gradov, zemljevide, osebnosti  in druge zanimivosti.

 
   

Življenje  preteklih tisočletij se nam razkriva skozi skrbno izbrano in predstavljeno materialno in duhovno dediščino, ki je bila reprezentativna ali pa čisto običajna v svojem času in je oblikovana v zaokrožene tematske sklope: življenje v antiki s prikazom rimske kuhinje, lararija in triklinija, sodarsko delavnico iz 4. stoletja, zgodnji srednji vek in slovansko kulturo. Predstavljeno je restavrirano arheološko gradivo iz območij občin Mengeš, Domžale, Komenda, Lukovica, Trzin in seveda iz območja občine Kamnik. Večina arheoloških predmetov še nikdar ni bilo predstavljenih širši strokovni in laični javnosti.

 
   

Čas visokega srednjega veka nam je predstavljen z življenjem na gradu: kuhinja, kapela, palacij, oborožitev in ječa. Mestno življenje spoznavamo skozi značilni gospodarski dejavnosti – trgovino in obrt, podeželje pa s prikazom kolonizacije širšega kamniškega ozemlja in težavami, kot so turški vpadi. Duhovnim razmeram in razkošju baroka na različnih področjih sledimo z edinstvenimi predmeti narodnega pomena kot so: Dalmatinova biblija, stražarja božjega groba, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, romarske podobice in relikviariji ter dela baročnih mojstrov Valentina Metzingerja, Kamničana Fortunata Berganta, Franca Jelovška  in drugih. Čas Marije Terezije in Jožefa II. ponazarja pisarniška omara kot simbol močnega birokratskega aparata in številnih reform, ki sta jih izpeljala. Posledica slednjih je tudi pojav rokovnjačev na širšem kamniškem območju, ki so z ropanjem, skrivanjem in skrivnostnim rokovnjaškim jezikom vzbujali strah med prebivalstvom.

 
   



<< Nazaj | Novice