Mali grad

Simpozij Perovo – v prostoru in času in odkritje spominske plošče Francetu Lombergarju

19.11.2011

 

Dopoldan je v učilnicah 21 in 22 Šolskega centra Rudolfa Maistra potekal Simpozij Perovo – v prostoru in času, ki ga je vodila Marta Zabret. Simpozij je odprl Ansambel za staro glasbo Glasbenega ateljeja Carl Orff pod mentorstvom Bernarde Rakar. Slavnostni govornik je bil Janez Majcenovič. V skoraj petih urah so se na simpoziju pogovarjali in razpravljali o naslednjih predstavljenih temah:

 
   

Popoldan so se tako udeleženci Simpozija kot tudi drugi povabljeni gostje zbrali ob Grošanovi kmetiji, kjer sta Katja Trotošek in Janez Majcenovič odkrila spominsko ploščo Perovljanu Francetu Lombergarju, diplomiranemu inženirju agronomije, sadjarju, drevesničarju, »misijonarju« sadjarskega znanja.

 
   

O njegovem delu sta spregovorila Janez Majcenovič in Cirilj Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, o pomenu njegovega znanja pridelave domačega sadja, ki je danes žal premalo cenjeno, pa je nekaj besed izrazil kamniški župan Marjan Šarec.

 

O Francetu Lombergarju - Lombiju

France Lombergar se je rodil 9. novembra 1928 na Perovem v Kamniku kot drugi otrok kmeta Franca Lombergarja in Marije roj. Zadrgal. Otroštvo je France Lombergar preživel na domači kmetiji na Perovem, osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, gimnazijo pa v Ljubljani. Šolanje je nadaljeval na ljubljanski Fakulteti za agronomijo, na oddelku za sadjarstvo in vinogradništvo. Že med študijem, ko je opravljal daljši obvezni praksi na Kmetijskem gospodarstvu v Gornji Radgoni in leta 1952 na posestvu Srednje kmetijske šole v Mariboru, ga je pot zanesla na Štajersko. Po končanem šolanju leta 1953 se je kot diplomirani inženir agronomije za stalno preselil v Maribor, kjer si je po poroki z Metko roj. Skušek ustvaril družino. Rodila sta se mu dva sinova, Janez in Aleš.

V Mariboru se je France Lombergar leta 1953 zaposlil na Inštitutu za sadjarstvo pri uglednem sadjarskem strokovnjaku profesorju Josipu Priolu in deloval v njegovih poskusnih nasadih. S sodelovanjem pri križanju novih sort jabolk, si je med študentski kolegi, po slovitem stvaritelju novih križancev, že takrat prislužil vzdevek »Micurin s Perovega«. Oprijelo pa se ga je tudi ime Lombi, ki ga je med kolegi in prijatelji obdržal vse svoje življenje. Leta 1957 je nadaljeval sadjarsko pot pri Kmetijski proizvodni poslovni zvezi v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je zasnoval naše prve sadne plantaže. Kot priznanega strokovnjaka so ga že leta 1959 povabili za predavatelja in inštruktorja na Srednjo kmetijsko šolo ter leto dni kasneje na novoustanovljeno Višjo agronomsko šolo v Mariboru. Od leta 1962 do 1965 je deloval na mariborskem Agrokombinatu, od koder je odšel tudi na nekaj mesečno strokovno izpopolnjevanje v Nemčijo. Leta 1965 ga je k sodelovanju povabil takratni direktor Kmetijskega pospeševalnega zavoda Maribor, kjer je prevzel vodenje sadjarske in sadjarsko-pospeševalne službe ter področja drevesničarstva.

Z dušo in telesom ter vso neskončno vnemo se je zapisal svoji stroki in se v njej bogato razdajal. V zahvalo za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja, med njimi najvišje - medaljo "očeta umne sadjereje" Franca Pirca.


<< Nazaj | Novice