Mali grad

Razstava in predstavitev celovečernega dokumentarnega filma Slovenskemu narodu ukradeni otroci

05.04.2014

 

Župan Marjan Šarec se je zvečer v Domu kulture Kamnik udeležil razstave in predstavitve celovečernega dokumentarnega filma Slovenskemu narodu ukradeni otroci.

Režiserka Maja Weiss
je, v produkciji Zavoda Maja Weiss in Društva taboriščnikov – ukradenih otrok, pripravila celovečerni dokumentarni film Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Gre za pretresljivo pripoved ljudi, ki so bili v času II. svetovne vojne otroci, avgusta 1942 poslani v nemška taborišča na prevzgojo, kjer so jih leta 1945 osvobodili Američani. To so bili otroci, katerih straši so bili uporniki in so jih nacisti postrelili kot talce, njihove matere pa so bile odpeljane v Auschwitz, kjer so večinoma tudi umrle. Teh ukradenih otrok je bilo 654, danes jih živi še približno 200. Nekateri otroci so bili del programa Lebensborn, nekatere so posvojili Nemci, za nekaterimi pa je sled izgubljena še danes. Gre za kolektivni portret slovenskih ukradenih otrok in individualnih usod, ki sta jih povzročila II. svetovna vojna in nacistična ideologija. Posnet je v dialogu z nemškimi prebivalci mest, kjer še danes stojijo objekti, kjer so bila otroška taborišča: prebivalci pa o obstoju teh taborišč niso vedeli ničesar. Pred očesom kamere se tako luščijo ne samo rane in spomini, temveč pada tudi molk na nemški strani. Sram in krivda, odpuščanje in ne odpuščanje. Film je bil posnet v 5-ih državah (Nemčija, Avstrija, Slovenija, Češka, Poljska), v spomin in opomin nam ter bodočim rodovom.

Premierno je film zaživel v mesecu marcu, na Festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani, danes pa so ga predstavili tudi v Kamniku, in sicer v okviru praznika Občine Kamnik, ko obeležujemo rojstni dan generala in borca za severno mejo Rudolfa Maistra. Projekcijo filma je pospremila razstava na 6-ih panojih, ki jo je avtorsko in izvedbeno pripravil Muzej novejše zgodovine v Celju.

Župan Marjan Šarec je pred predstavitvijo celovečerca nagovoril zbrane in poudaril: »Nešteto usod se je prepletlo v štirih letih vojne, mnogi niso nikoli več videli svojega doma, tisti, ki pa so se vrnili, so se soočali najprej s svojimi travmami, potem pa z zaničevanjem nekaterih, ki teh usod niso poznali. Zgodba je pretresljiva. Mnogo, premnogo otrok je bilo iztrganih iz domačih ognjišč. Tisti, ki je vojno začel, je hotel slovenski narod uničiti. Obdržali smo se samo s svojo voljo, s svojim prizadevanjem. Če bi bila usoda vojne drugačna, izid vojne drugačen, danes tukaj ne bi sedeli, predvsem pa ne bi govorili slovensko.«

O režiserki filma Maji Weiss

Maja Weiss (1965) je scenaristka in režiserka dokumentarnih in igranih filmov ter dobitnica 6-ih Viktorjev, Vesne za režijo, nagrade Metod Badjura za najboljši film, za najboljši dokumentarec. S filmi je prepotovala več kot 300 festivalov po celem svetu. Je prejemnica preko 40-ih mednarodnih in domačih nagrad, med njimi nagrade za najbolj inovativen evropski film na Berlinalu in nominiranka za najboljši dokumentarec na svetu na IDFI v Amsterdamu. Je soustanoviteljica produkcijske hiše Bela film in direktorica Zavoda Maja Weiss. Nekoč predsednica Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev, aktivistka v društvih in članica Evropske filmske akademije.

O Društvu taboriščnikov – ukradenih otrok

Društvo taboriščnikov – ukradenih otrok je bilo ustanovljeno leta 1993 z namenom, da se ohrani zgodovinski spomin na nacistična genocidna dejanja. Po vrnitvi v domovino leta 1945 so se nekdanji taboriščniki – ukradeni otroci prvič srečali v večjem številu leta 1962 v Mariboru. Naslednja srečanja so bila od leta 1972 vsako leto v krajih, od koder so bili izgnani. Potem so bila srečanja v okviru krajevnega praznika Mestne četrti Dolgo polje v 1. osnovni šoli v Celju, kjer je bilo leta 1942 zbirno taborišče pred izgonom v prehodno taborišče Frohnleiten pri Grazu. V 1. osnovni šoli v Celju je že nekaj let urejena spominska soba ukradenih otrok s stalno razstavo aktualnih dokumentov o njih. Predsednik upravno – izvršilnega odbora društva je od leta 2003 prof. dr. Janez Žmavc.


<< Nazaj | Novice