Mali grad

Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik že 130 let navdušuje občinstvo

03.11.2012

 

Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik je zvečer s slavnostnim koncertom obeležilo 130. obletnico svojega delovanja. Koncerta ob častitljivi obletnici delovanja sta se v polni dvorani Doma kulture Kamnik udeležila tudi predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk in župan Marjan Šarec.

Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik je bilo ustanovljeno leta 1882, gojenju pesmi, še posebno slovenske ljudske pesmi, pa je vse od takrat posvečalo in namenjalo posebno pozornost. Kljub težki finančni situaciji jim je v zadnjih desetih  letih uspelo izvesti lepo število samostojnih koncertov. Slovensko ljudsko pesem in tako tudi ime Slovenije in Kamnika, so ponesli daleč čez državne meje. Sodelovali so na različnih festivalih in tekmovanjih v Sloveniji in Evropi, med drugim v Bazovici in na Trsatu. Bili so na tekmovanju v Pragi. Veliko priznanje Liri je bilo tudi povabilo na gostovanje v London. Trikrat so sodelovali kot edini kontinentalni evropski zbor na festivalu moških pevskih zborov v Royal Albert Hallu. Poleg tega so v  Londonu imeli tudi samostojne koncerte. Zadnje gostovanje je bila udeležba na zelo odmevni predolimpijski kulturni olimpijadi. Vsa ta gostovanja pa so Liri dala nov pečat.

»Nekaj vznesenega je, če se ljudje zberejo, ne le, da bi ob pesmi preživeli vesele ure, temveč, da želijo to veselje deliti tudi z drugimi. To je bilo gotovo vodilo ustanoviteljem Lire pred 130 leti. Te besede je pred davnimi leti zapisal tedanji predsednik Lire dr. Albert Čebulj. Liraši so temu idealu ostali zvesti do današnjih dni. Ni bilo lahko, še posebej ne v zadnjem času, ko se je država začela čedalje bolj mačehovsko obnašati do kulture. Liraši se ne damo. Zavedamo se odgovornosti in svojega kulturnega poslanstva v Sloveniji. Kljub težki finančni situaciji nam je v zadnjih desetih letih uspelo izvesti veliko število samostojnih koncertov. Z veseljem prepevamo tako na koncertih, kakor tudi na raznih proslavah, obletnicah, komemoracijah, na planini in še drugje. Pojemo z zanosom zase in za našo zvesto publiko, ki nam s svojo prisotnostjo in sprejemanjem našega petja, daje še posebno voljo in moč za nadaljnje ustvarjanje«, je ob današnjem slavnostnem večeru povedal predsednik PSPD Lira Kamnik Jože Prezelj.

Prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira je čestital tudi župan Marjan Šarec in dodal, da se Lira uvršča med najpomembnejše slovenske zbore tako po programski usmeritvi kot po tradicionalnem in sodobnem repertoarju, pa tudi koncertnih izvedbah z veliko sugestivno izraznostjo. »Štirje umetniški vodje pred gospodom Missonom so poskrbeli, da je Lira živela in tako imamo čast in veselje poslušati ta nocojšnji večer, ko se nadejamo ubranega petja, lepih melodij, predvsem pa srca in zavesti še naprej, saj Kamnik je mesto kulture in bo tak tudi ostal. Ob koncu naj vam ob jubileju, 130. obletnici delovanja, iskreno čestitam, želim obilo uspehov še naprej, naj se vaša ljubezen do petja in slovenske besede dotakne vseh nas!«

Slavnostni govornik, predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, pa je poudaril: »Današnja podoba društva Lira in njen ugled sta plod volje vsakega od njenih pevcev posebej in vseh skupaj skozi vso dolgo pevsko zgodovino. Slovenski narod je narod pevskih zborov. Skozi stoletja je naše kmete pri njihovih opravilih spremljalo petje. Društvo Lira je nastalo v času, ko je slovenska pesem dobila tudi politični pomen, postala je voditeljica narodne zavesti, želje po slovenski nacionalni veljavi, potrjevanju domoljubja. Tudi v tem je Lira pomemben pričevalec razvoja slovenske narodove istovetnosti. Kot prvo slovensko pevsko društvo je Lira postala pomemben nosilec družabnega življenja in je tudi v širšem prostoru s svojim delovanjem uveljavila stoletja staro slovensko voljo po združevanju zaradi skupnega ustvarjanja. Pevska in človeška povezanost so Liraše pripeljale do odmevnih uspehov, tudi v novem času globaliziranosti. Nedvomno zaradi čistega odzvena človeškega glasu, tega najstarejšega in najlepšega glasbila, s katerim Liraši vedno znova pritegnejo in prepričajo poslušalce, tako doma kot v tujini. »Blagor hiši kjer se petje sliši«, pravi star slovenski pregovor. Naj Lirina pesem torej nikoli ne utihne, naj nam poje še naprej. Naj ljudje pojo z njo tudi v prihodnje. Naj nas spremlja v naporih za boljši in bolj prijazen svet. In naj bo nocojšnji večer začetek te velike prihodnosti.«

Liraši se trudijo, da v svoje programe vključujejo različna dela. Poleg slovenskih ljudskih pesmi pojejo tudi dela svetovnih skladateljev. Ob slavnostnem koncertu in praznovanju 130. obletnice delovanja so v goste povabili Slovenski oktet in Vipavske tamburaše ter se današnji publiki predstavili s pestrim in zanimivim glasbenim programom. Povezovalca današnjega slavnostnega večera pa sta bila Barbara Božič in Tone Ftičar.

Iskrene čestitke PSPD Lira Kamnik!

Program slavnostnega koncerta

  1. Stanko Premrl (1880–1965): ZDRAVLJICA IN HIMNA, bes. France Prešeren (Lira, a  cappella)
  2. Koroška ljudska: ČEJ SO TISTE STAZICE, prir. Ciril Vremšak (1900−1968) (Lira, a cappella)
  3. Samo Vremšak (1930−2004): ŽENKA MI V GOSTE GRE, ljudska iz Idrije (Lira, a cappella)
  4. Zdravko Švikaršič (1885–1986): PUABI POJO (Slovenski oktet in Lira)
  5. Katarina Pustinek Rakar (1979: PR‘ ZILÈ  (Slovenski oktet)
  6. Vladimir Hrovat (1947): ČLOVEK NI SAM – MALA SEKSTINA, bes. Miklavž Komelj (Slovenski oktet)
  7. Karl Jenkins (1944): THE HERO'S JOURNEY, bes. Grahame Davies (Lira, klavir Tomaž Pirnat)
  8. THE CALL (Evropa in Azija)
  9. THE JOURNEY (Avstralazija)
  10. RETURN (Ameriki)
  11. Duncan Young (1900–1961): I'SE WEARY OF WAITIN', prir. Doris Arnold (1904–1969) (Lira, solo Primož Krt, klavir Tomaž Pirnat)
  12. John Rutter (1945): WHEN THE SAINTS GO MARCHING IN, ameriška ljudska, za moški zbor prir. Paul Bateman (Lira, klavir Tomaž Pirnat)   
  13. Neža Žgur (1987): PO JEZERU (Vipavski tamburaši)
  14. Vasilij Mirk (1884−1962): KOLO, prir. Andrej Misson (1960), ork. Neža Žgur (1987) (Lira in Vipavski tamburaši)
  15. Alojz Srebotnjak (1931–2010): REZIJANSKA, prir. Andrej Misson (1960), ork. Neža Žgur (1987) (Lira in Vipavski tamburaši)
  16. Jure Robežnik (1933): MESTO MLADIH, prir. Neža Žgur (1987) (Vipavski tamburaši)
  17. Jože Privšek (1937–1998): MATI, BODIVA PRIJATELJA, bes. Dušan Velkaverh, za moški zb. prir. Andrej Misson (1960), ork. Neža Žgur (1987) (Lira in Vipavski tamburaši, klavir Tomaž Pirnat)
  18. Zdenko Runjić (1942–2004): OPROSTI MI, PAPE, bes. Momčilo Popadić, za moški zb. prir. Andrej Misson (1960): ork. Neža Žgur (1987) (Lira in Vipavski tamburaši, klavir Tomaž Pirnat, harmonika Albert Mrgole  in France Plahuta
  19. Vladimir Stiasny (1927–2010): MANDOLINA, bes. Lev Svetek, za moški zb. prir. Andrej Misson (1960), ork. Neža Žgur (1987) (Lira in Vipavski tamburaši, klavir Tomaž Pirnat, harmonika Albert Mrgole in France Plahuta)
  20. Bert Reisfeld, Albrecht Marcuse / Harry Frommermann; bes. Louis Poterat, Paul Chevrier, André Leroy / Hans Herda / Jože Humer
  21. MOJ MALI KAKTUS (Slovenski oktet, klavir Urška Vidic)
  22. Werner Richard Heymann / Harry Frommermann; bes. Robert Gilbert / Jože Humer
  23. TAKO PAČ LJUBIJO MORNARJI (Slovenski oktet, klavir Urška Vidic)
  24. Vinko Vodopivec (1878–1952): POBRATIMIJA, bes. Simon Jenko
  25. Vilko Ovsenik (1928) in Slavko Avsenik (1929): ZVEZDE NA NEBU ŽARE

<< Nazaj | Novice