Mali grad

Prva junijska sobota na Veliki planini v znamenju 100-letnice rojstva arhitekta Vlasta Kopača

01.06.2013

 

Diplomirani arhitekt in konservator arhitekt Vlasto Kopač (1913-2006), učenec arhitekta in profesorja Jožeta Plečnika, se je v slovensko zgodovino zapisal z arhitekturnimi dosežki, grafično ustvarjalnostjo in alpinističnimi dosežki. Da so bile gore njegova druga ljubezen se je kazalo skozi njegovo delo in dosežke. Leta 1935 je na Veliki planini dva meseca preživljal počitnice in pomagal pastirjem pri nihovem delu. Kasneje je te lepote še istega leta opisal: «Pastirske bajte na stanu so ždele na pobočju kot jata srebrnosivih ptic, ki je posedla na travnato rušo k počitku«.

Na Veliki planini je opazil nekatere posebnosti, kot so lesene ovalne pastirske bajte, kakršnih drugod ni bilo, drobno rezljane lesene pisave, namenjene okraševanju trničev, lesena torila, žepno sončno uro, itn. Leta 1936 je postal najemnik pastirske bajte in se pridružil družini Velikoplaninskih bajtarjev.

Leta 1958 je nastala pobuda za postavitev nihalke iz Kamniške Bistrice na Veliko planino, s tem pa se je začel razvoj turizma na Veliki planini in tudi v Kamniški Bistrici. Kopač je izdelal urbanistični načrt in varstveni režim Velike planine in s tem zavaroval pastirsko naselje pred samovoljno gradnjo počitniških objektov. Po Kopačevih načrtih so postavljeni spodnja in zgornja postaja nihalke, Zeleni rob, hotel Šimnovec ter zgornja postaja sedežnice. Ravno tako so po njegovih načrtih zasnovane tudi turistične koče in pastirske bajte. Kopač je zasnoval sedem tipov koč, z lopo in osrednjim prostorom v sredini. Trudil se je, da je potrebe in želje človeka uskladil s kulturnim izročilom, pri tem pa koče čimbolj vključil v gorsko okolje.

Velikoplaninski bajtarji so izjemno ponosni na njihovega nekdanjega člana, zato so se odločili, da ob 100-letnici njegovega rojstva pripravijo spominski dan. Celoten program je vodila gospa Helena Plahuta.

Otvoritev spominske plošče, v čast Vlastu Kopaču, je potekala pred Preskarjevim pastirskim muzejem, ki velja za edino ohranjeno Velikoplaninsko bajto z odprtim ognjiščem, pri nas in v Alpah. Preskarjeva bajto je leta 2004 Občina Kamnik razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena, danes pa je tu pastirski muzej,ki prikazuje življenje na planini od 19. stoletja naprej.

Dogodka se je udeležila tudi podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je v svojem govoru poudarila, da je Občina Kamnik izjemno ponosna na gospoda Kopača, ki je s svojimi dosežki dvignil prepoznavnost in razvoj Velike planine. Poudarila je, da je ponosna na vse, ki se trudijo in skrbijo, da ideje Vlasta Kopača živijo dalje tako, kot si je on to predstavljal. Obenem se je zahvalila tudi vsem, ki so v tem muhastem vremenu prišli na Veliko planino počastiti Vlasta Kopača.

Sledile so pozdravne besede župana Bajtarjev, gospoda Vinka Poličnika, predstavnika pašne skupnosti Velika planina, Rajka Cerarja, zvoki harmonike in kitare gospoda Korla in mladega Timija, bajtarska himna ter odkritje spominske plošče. Dogajanje se je kasneje preselilo pred Domžalski dom, kjer sta zbrane pozdravila predsednik PD Domžale, gospod Janko Vodlan, gospod Tone Stele, najstarejši bajtar in etnolog, Anton Petek, ki je tudi pomagal pri soustvarjanju razstave. V Domžalskem domu je sledila razstava slik Vlasto Kopač- Velika planina in predmetov, ki bodo obiskovalcem na ogled od 1. 6. 2013 do 5. 10. 2013.

Vsi, ki ste dogodek zamudili ste v poletnih mesecih vabljeni na Veliko planino, kjer si pred Preskarjevo bajto in Domžalskim domom lahko ogledate spominsko ploščo in razstavo, pred Zelenim robom pa si na info točki lahko preberete več o življenju in delu Vlasta Kopača. Na spodnji postaji nihalke, v Kamniški Bistrici ravno v teh dneh poteka sanacija objekta spodnje postaje, s katero se bo objekt še bolj približal Kopačevi zamisli.

Besedilo in fotografije: Polona Grahek, Velika planina, d.o.o.


<< Nazaj | Novice