Mali grad

Proslava v spomin prvima ustreljenima partizanoma 27. julija 1941

28.07.2012

 

Pozno popoldan je na Perovem, pri Titanovi brvi, potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem koncu odvijali 27. julija 1941. Slovesnost je pripravilo Združenje ZB Kamnik in KO Kamnik. Proslave pa se je udeležil tudi župan Marjan Šarec skupaj s podžupanjo mag. Julijano Bizjak Mlakar.

V letih 1941 – 1945 je bilo kamniško območje med najpomembnejšimi žarišči narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. S kamniškega območja je v partizane odšlo razmeroma veliko občanov. Posledično je tako kamniška občina med narodnoosvobodilnim bojem utrpela tudi dosti žrtev, in sicer padle borce in aktiviste, ustreljene in obešene talce, številne zapornike v domačih zaporih ter v »taboriščih smrti« v Nemčiji.

Prvi okupatorjevi žrtvi na območju Kamnika sta bili ubiti na Perovem. Kamniška skupina je dobila nalogo, da ponoči, 27. julija 1941, zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira Smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku. Akcija kamniške bojne skupine zaradi izdaje ni povsem uspela. Nemci so ob vseh pomembnejših objektih postavili straže, tudi pri brvi, ki na Perovem vodi čez Kamniško Bistrico proti Kratni, kjer je bilo dogovorjeno zbirno mesto kamniške in dupliške bojne skupine. Kamniška bojna skupina je pri perovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili Dominika Mlakarja in Antona Miklavčiča, drugi so se rešili iz klešč. Mlakar in Miklavčič, oba skojevca in delavca Titana, sta torej prvi okupatorjevi žrtvi na Kamniškem. Da bi za njima zakrili vsako sled, so ju Nemci pokopali v skriven grob za zvonikom na kamniških Žalah. Po osvoboditvi so ju prekopali in položili v urejen grob. Na kamniških Žalah je urejeno grobišče in spomenik prvima padlima borcema oborožene vstaje in nekaterim kasneje padlim borcem in aktivistom.

Sprva je predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir vse zbrane lepo pozdravil, nato pa besedo predal županu Marjanu Šarcu, ki je poudaril pomen narodnoosvobodilnega boja. »Pravično je, da se vsem zaslužnim posameznikom, ki so dali tudi svoja življenja, poklonimo. To smo storili danes, ko se spominjamo dramatičnih dejstev in dejanj, ki so se zgodili leta 1941«. »Spoštovane tovarišice in tovariši, iskrena zahvala, da ste prišli danes sem, da cenite in obujate spomin na te dogodke. Želim si, da se prihodnje leto zopet srečate«, je še povedal.

Slavnostna govornica Danica Simšič je ob današnji slovesnosti povedala, da je »danes, ob 67. obletnici konca druge svetovne vojne in 21. obletnici samostojne države Slovenije, rdeča zvezda, rdeča, zlata ali srebrna, ki krasi prapore, simbole narodnoosvobodilne boje, na državni proslavi izgnana, prepovedana, razglašena za sramotno in simbol totalitarnega režima. Tako je odločila slovenska vlada. Težko rečem naša vlada, ker to ni bila in nikoli ne bo moja izbira«. »Naše Ustavno sodišče pravi, da v Ljubljani ne smemo imeti Titove ulice. Aktualna vlada prepove udeležbo partizanskih praporov na državni proslavi. Povezovalec programa pa do skrajnosti nespodobno diskreditira govor predsednika države in njega osebno.« »Tovarišice in tovariši, v najtežjih trenutkih naše zgodovine ste, in smo zbrali moč za upor in se nismo predali malodušju. Bomo zdaj klonili? Bodo zdaj postale naše prave proslave obletnice ustanovitve vaških straž, ki so sodelovale z nacističnimi zavojevalci?« Ob koncu pa slavnostna govornica še doda, »Spoštovani, v Kamniku imamo Mlakarjevo in Miklavčičevo ulico. Upam in želim, da ti dve ulici živita v uporniškem Kamniku, ne samo naslednjih 50 let, ampak vse dokler bo človeški rod živel in ustvarjal na tem našem planetu«. »Smrt fašizmu, svoboda narodu!«

Za kulturno popestritev dogajanja so poskrbeli Moški pevski zbor DKD Solidarnost, Goran Peršin, harmonikar Gašper Drolc in pevka Vesna Drolc.



<< Nazaj | Novice