Mali grad

Proslava in počastitev krajevnega praznika KS Motnik in KS Špitalič na Slapeh

23.08.2014

 

Župan Marjan Šarec se je dopoldan udeležil proslave in počastitve krajevnega praznika KS Motnik in KS Špitalič. Dogodku sta prisostvovala tudi predsednika obeh krajevnih skupnosti Marjan Semprimožnik in Marko Drolc, zbrane je kot slavnostna govornica nagovorila Danica Simšič.

Krajanke in krajani obeh krajevnih skupnosti so danes na Slapeh obeležili krajevni praznik, s počastitvijo in polaganjem venca pa so se spomnili na 12 padlih borcev, partizanov ter mnogih drugih prebivalcev Motnika in Špitaliča, ki so bili odpeljani v internacijo med 17. in 23. avgustom 1943.

Zbrane je sprva nagovoril župan Marjan Šarec, ki je v svojem nagovoru izrazil bojazen, da se totalitarizmi gojijo še danes: »Avgust 1943 leta je bil zelo tragičen. Bilo je interniranih veliko ljudi, ne le na tem kraju, temveč širom celotne Slovenije, že prej in kasneje. Danes, se tukaj na Slapeh, spominjamo  tragičnih dni. 23. avgust je tudi žalosten spomin podpisa pakta Ribbentrop–Molotov, ko sta dva režima, oba totalitarna, podpisala pakt, ki je botroval tudi zasužnjenju manjših narodov. Tudi mi nismo bili izvzeti, a smo imeli vendarle srečo, da sta ta dva režima, Stalinov in Hitlerjev, bila kot tista iz basni o žabi in škorpijonu, ko kljub temu, da sta drug drugega potrebovala za uničenje, nista zdržala, ampak sta se skušala pojesti. In to je ena izmed svetlih točk v vsej tragičnosti tega podpisa. Hitlerjev režim, ki naj bi trajal in uničil vse druge narode, zlasti našega, čeprav danes marsikdo pravi, da bi nas drugi osvobodili in ni bilo druge možnosti, ter tako opravičujejo združitev  s tretjim rajhom. Ampak mi, ki smo danes tukaj zbrani, vemo, da nobena izdaja ne more biti opravičilo. Nobena izdaja ni opravičljiva za to, da okupatorji pridejo v vas, odpeljejo nič hudega sluteče ljudi. Ljudi, ki niso nikomur ničesar naredili. Nikomur. Živeli so svoje življenje, vzgajali svoje otroke in slepo zaupali, da lepa beseda in dobrota, lepo mesto najdejo. Nad njih se nekega dne zgrne okupator, jih odpelje, samo zato, ker niso Nemci. Bodimo ponosni na svoj  narod in obstoj. Zlasti v takšnih majhnih krajih, v katerem smo danes. Naj bo tudi ta najvišje ležeča kmetija v občini Kamnik in ta spomenik, v opomin, da se to nikoli ne ponovni.«

Slavnostna govornica Danica Simšič pa je med drugim dejala: »Kot sem dejala že pred kratkim, upam, da smo se iz zgodovine kaj naučili. A kot se dogaja, se kaže, da smo se iz te naše zgodovine naučili bolj slabo. Nekaj pa je zanesljivo, kar mora ostati, spoštovati tisto zgodovino, ki se je dejansko dogajala in ne ustvarjati in pisati novo zgodovino ter živeti samo od leta 1991. Tukaj smo zato, da tudi mi delamo zgodovino, da gre ta zgodovina naprej. Zato smo tukaj, da si sežemo v roke, se spomnimo preteklih dogodkov in ustvarjamo, ne samo sedanjost, ampak tudi prihodnost. Tisto, kar me boli, in mislim, da tudi marsikoga tukaj, je, da ima mlada generacija občutek, da pred seboj nima več prihodnosti.« »Mi smo se v šoli učili o kapitalizmu, mezdnih delavcih in sužnjih. Danes. Danes številni ljudje to živijo. Tega ne morem dojeti. mislim, da se moramo obrniti naprej v prihodnost. Moramo se opozarjati in opominjati. Ta opomnik mora biti kot bič nad nami,« je še med drugim poudarila.

Za kulturni program sta z zvoki harmonike poskrbela Gašper Drolc in Boštjan Zajec, z recitacijami sta program obogatili članici Društva upokojencev Motnik-Špitalič Majda Zupančič in Mici Mošnik. Za vezno besedo je poskrbela Iva Žumer.

 


<< Nazaj | Novice