Mali grad

Predstavitev Alpske konvencije v prostorih Občine Kamnik

01.10.2010

 

Na občini Kamnik je v septembru in oktobru razstavljeno promocijsko gradivo na temo Alpske konvencije z namenom povečanja njene prepoznavnosti. Konvencija združuje osem alpskih držav, ki so se zavzele za skupno politiko razvoja tega posebnega gorskega območja. V obdobju med 2009 in 2011 konvenciji predseduje Slovenija, ki si je kot prioritetno nalogo zadala približati Alpsko konvencijo ljudem.

Osem alpskih držav (Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica) in Evropska skupnost se je s podpisom Alpske konvencije zavzelo za skupno politiko razvoja tega posebnega gorskega območja.  Konvencijo o varstvu Alp (Alpsko konvencijo) so 7. novembra 1991 v Salzburgu v Avstriji podpisale Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Švica, Lihtenštajn in EU. Slovenija je Alpsko konvencijo podpisala 29. marca 1993, Kneževina Monako pa je postala pogodbenica s podpisom posebnega dodatnega protokola. Alpska konvencija je začela veljati 6. marca 1995. 

Alpe so poleg Sredozemlja največji evropski ekosistem, so evropska zakladnica pitne vode, galerija neponovljivih naravnih pojavov, življenjski prostor za 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst, dom in gospodarski prostor za 14 milijonov prebivalcev, vsakoletni izletniški in dopustniški cilj za 100 milijonov obiskovalcev, zgodovinski prostor številnih narodov, jezikov in kultur in vedno bolj obremenjen tranzitni koridor med Sredozemljem in severno Evropo. Prebivalci vseh alpskih držav imamo tako številne skupne izzive in razvojna vprašanja, ki jih lahko obravnavamo v okviru Alpske konvencije, zavezujočega mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja ljudem in krajem v Alpah nove razvojne možnosti. Za njeno izvajanje, ukrepe in obveznosti so sprejeti izvedbeni protokoli: Hribovsko kmetijstvo, Urejanje prostora in trajnostni razvoj, Varstvo narave in urejanje krajine, Gorski gozd, Promet, Turizem, Varstvo tal, Energija ter deklaracija Prebivalstvo in kultura, deklaracija Podnebne spremembe.

Območje Alpske konvencije v Sloveniji meri 6.766,6 km2 (33,4 % površine Slovenije) in vključuje 62 občin, 1193 naselij in 365.620 prebivalcev (18,6 % prebivalstva Slovenije). Občina Kamnik je med aktivnejšimi v Sloveniji, saj je ena redkih občini (poleg Bovca, Kranjske gore in Bohinja), ki se vključuje v alpske mreže (na primer: Omrežje občin – Povezanost v Alpah, Alpska mesta).  Vključenost v omenjene mreže omogoča tudi pridobivanje sredstev za različne projekte. Trenutno na občini pripravljajo dva projekta, katera bodo v oktobru predlagali za sofinanciranje. O tem, da kamniško območje velja za enega bolj aktivnih, govori tudi skupna publikacija Ministrstva za okolje in prostor in Cipre Slovenije, kjer navajajo, da sta med 17 primeri projektov dobrih praks kar dva projekta z območja naše občine. To sta projetka;

 

V Kamniku je 4. in 5. junija letos potekala tudi 14. letna konferenca in skupščina članic Omrežja občin »Povezanost v Alpah« z naslovom “Turistične občine v času podnebnih sprememb«, katere so se udeležili predstavniki vseh 8 držav pogodbenic. Med drugim so si gledali Veliko planino, nad obiskom Kamnika in okolice pa so bili navdušeni, kar je izvrstna promocija za našo občino.

Alpska konvencija predstavlja skupno odgovornost za iskanje ravnotežja med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri. Njen cilj je varovati Alpe kot življenjski in gospodarski prostor lokalnega prebivalstva ter ohraniti izjemno naravno, kulturno, jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Več o alpski konvenciji si lahko preberete na spletni strani http://www.alpconv.org.


<< Nazaj | Novice