Mali grad

Podžupan Igor Žavbi ob prazniku Občine Kamnik: »Duh Rudolfa Maistra naj nas spremlja, skupaj vztrajajmo na naši poti in uspelo nam bo.«

27.03.2015

 

Z današnjimi slovesnostmi ob prazniku Občine Kamnik smo se že dvajseto leto zapored poklonili rojaku, častnemu občanu, pesniku, predvsem pa borcu za severno mejo Rudolfu Maistru-Vojanovu s položitvijo vencev na rojstno hišo Rudolfa Maistra, v preddverju občinske stavbe, s proslavo pri spomeniku Rudolfa Maistra, dogajanje pa sklenili v Domu kulture Kamnik z osrednjo slovesnostjo s podelitvijo priznanj Občine Kamnik. Naziv častni občan Občine Kamnik je prejel gospod Janez Majcenovič.

Dediščina generala Rudolfa Maistra je izjemna, vedno bolj se zavedamo dragocenega darila ljudi, kakršen je bil on, saj so prav oni tisti, ki so nam omogočili, da smo danes Slovenci svobodni in še vedno govorimo svoj jezik. Združuje vrednote, ki so temelj vsakega naroda in na katere smo tudi Kamničanke in Kamničani še posebej ponosni.

Prireditve v sklopu praznovanj Občine Kamnik potekajo že od začetka meseca marca, natančneje od 9. marca, in se bodo sklenile s tradicionalnim Maistrovim pohodom, v soboto, 11. aprila, danes pa so potekale osrednje prireditve.

Sprva sta podžupana Igor Žavbi in Matej Slapar simbolno položila venec na rojstno hišo Rudolfa Maistra, med udarnimi ritmi promenadnega nastopa Mestne godbe Kamnik na Glavnem trgu pa sta ob prisotnosti praporščakov skupaj s predsednikom Društva general Maister Kamnik Ivanom Miroslavom Sekavčnikom, predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem, predsednikom Zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. Zvonkom Cvekom, predsednikom Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Matjažem Ravnikarjem, predsednikom Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda Marjanom Schnablom in predsednikom društva Demos na Kamniškem mag. Igorjem Podbrežnikom položila lovorjev venec v preddverju občinske stavbe.

Proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske in Policijskim orkestrom ter nagovorom ministrice za kulturo mag. Julijane Bizjak Mlakar

Sledila je slovesnost pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske, Policijskim orkestrom pod vodstvom Romana Grabnerja in praporščaki.

Po simbolni položitvi venca delegacije k spomeniku velikega človeka, generala Rudolfa Maistra-Vojanova je zbrane najprej v imenu Občine Kamnik in župana Marjana Šarca pozdravil in nagovoril gostitelj, podžupan Igor Žavbi in v svojem govoru orisal pomen generala Maistra, ki je z izjemnimi dosežki za vedno zaznamoval slovenski narod in srčno dokazal, kaj pomeni biti odgovoren do države: »Ne smemo se sramovati lastne države, čeprav vemo, da ni vse rožnato. S ponosom stojim pred spomenikom velikega moža, ki je imel jasne cilje in močno ljubezen do domovine. Naj nam bo Rudolf Maister v zgled, da se da doseči še tako težke cilje.«

Slavnostna govornica, ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar je v svojem govoru poudarila pomemben doprinos generala k narodni zavesti in kulturi: »Kamničani smo ponosni na svojega rojaka Rudolfa Maistra, ki ga je vodila občutljiva pesniška duša in slovenska narodna zavest, ko je kljub tedanji neodločni politiki v Ljubljani, Sloveniji izboril današnjo severno mejo ter s tem tudi Maribor. Rudolf Maister preko delovanja Zveze društev General Maister povezuje Kamničane s prebivalci številnih drugih slovenskih krajev. Maistru je bila že v zgodnji mladosti privzgojena ljubezen do knjig. Njegovi materi gre zasluga, da je postal strasten zbiralec in dober poznavalec slovenskih publikacij, še posebej starejših slovenskih tiskov. Prav je, da se tako velikega rojaka vsako leto hvaležno spominjamo in s tem oddolžimo njegovim zaslugam za  priključitev velikega dela Štajerske z Mariborom k slovenskemu ozemljuter dodala: »Tudi mi smo danes pogosto postavljeni pred podobno budnostjo in odgovornostjo, morda ne toliko pri mednarodnem usklajevanju državnih meja, kolikor pri osebnih odločitvah in ravnanjih, v odnosu do lastne kulture in materinega jezika ob zapeljivostih in vse močnejših vrtincih globaliziranega sveta. Maister je s svojimi mnogimi naravnimi darovi neutrudno plemenitil svoj čas in prepoznaval klic in kali novega časa, ki so zorele med literati naše moderne, s katerimi je prijateljeval, hkrati pa se tudi sam udejstvoval na področju leposlovja, saj je svoje pesmi objavljal že od zgodnjih šolskih let. Za prijatelje je imel najvidnejše slovenske impresioniste, čopič pa mu tudi osebno ni bil tuj, naslikal je kar nekaj zanimivih pokrajinskih podob, ki kažejo tudi njegovo likovno nadarjenost, zato je Maister lahko vzornik tudi na kulturnem in ustvarjalnem področju. Maister nam je lahko vzor tudi zaradi svoje neomajnosti in zvestobe svojemu ljudstvu in slovenski kulturi, kljub odkritemu nasprotovanju njegovemu delovanju s strani nemških nacionalističnih krogov, po vojni pa tudi s strani tako imenovanih »zaveznikov«, ki so poskušali zaustaviti njegova prizadevanja za severno mejo in Koroško, pri čemer je prišlo do izgube sleherne tudi zaradi odtegnitve politične podpore s strani takratnega narodnega sveta v Ljubljani. General Rudolf Maister je v svojem času častno, odgovorno, ustvarjalno in zavzeto odigral svojo zgodovinsko vlogo, tako v ugodnih kot njemu  nenaklonjenih okoliščinah. Rudolfa Maistra so prezgodaj upokojili in umrl je precej osamljen v šestdesetem letu življenja na Uncu pri Rakeku, obkrožen s svojo poezijo in najbrž z upanjem, da Slovenci ne bi več izgubljali svojega ozemlja. Kot bi želel med drugim opozoriti na dolžno skrb do krivične »Rapalske« meje, ki je takrat predstavljala problematiko naše »zahodne meje«. Od nekdaj so politiki, diplomati in sebe polni Slovenci znali zapraviti tisto, kar so slovenskemu narodu skozi zgodovino izborili ljudje, kot je bil Rudolf Maister. Prav narodna zavest, ki je povezovalna sila družbene skupnosti, je lastnost, ki jo v Sloveniji najbolj pogrešamo. Čas globalizacije nas sili k temu, da premagujemo takšne in drugačne meje, hkrati pa od nas zahteva, da se kot Maister neprestano prizadevamo za ohranitev slovenske kulture.«

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik s podelitvijo priznanj Občine Kamnik, častni občan Občine Kamnik je postal Janez Majcenovič

Zvoki slovenske himne v izvedbi Mestne godbe Kamnik in Prvega slovenskega pevskega društva LIRA Kamnik so naznanili začetek osrednje slovesnosti praznika Občine Kamnik, ki se je odvijala v hramu kulture občine Kamnik, Domu kulture Kamnik.

Goste je v imenu župana Občine Kamnik Marjana Šarca, ki zaradi zdravstvenih težav okreva v ljubljanskem Kliničnem centru, nagovoril slavnostni govornik, podžupan Igor Žavbi: »Dovolite mi, da vam prenesem pozdrave našega župana Marjana Šarca, ki vam ob prazniku naše občine iskreno čestita. Kot vam je znano, zaradi bolezni okreva v ljubljanskem Kliničnem centru. Naj povem, da je pred nekaj urami uspešno prestal operacijo in bo najverjetneje kmalu premeščen v domačo nego.
V nedeljo bomo praznovali obletnico rojstva našega rojaka Rudolfa Maistra in hkrati največji praznik Občine Kamnik. Naša občina se sooča z mnogimi težavami, gospodarskimi, socialnimi. Število investicij ni takšno, kot bi želeli. A to ne pomeni, da se nič ne spreminja na boljše. Lahko se pohvalimo z mnogimi uspehi, zlasti, če jih pogledamo v luči vsesplošnega varčevanja.

V obdobju od preteklega praznika smo začeli in dokončali kar nekaj projektov, nekateri pa na svoj zaključek še čakajo. Med drugimi smo začeli z deli na področju kohezije. Občina Kamnik je t.i. vodilna občina za celoten projekt, zastopa občine Domžale, Mengeš, Trzin, Komendo in Cerklje. Junija 2014 smo z županom Škofljice Ivanom Jordanom izposlovali sestanek na Vladi, ki je kasneje sprejela sklepe, ki so nam dali možnost začeti dela z lastnimi sredstvi. V ta namen smo vzeli posojilo in začeli z deli na področju kanalizacije in vodooskrbe. Na tunjiškem delu dobro napredujemo, do letošnjega septembra je načrtovan zaključek na tem delu. V Stranjah načrtujemo zaključek v juniju, čeprav je skalnat teren zelo zahteven,pa tudi ozke ceste predstavljajo problem za stroje. Južni krak, kjer gre za vodooskrbo, pa je v večini že zaključen. Izvaja se povezava na jugu, perovski del pa bo zaključen do poletja. Upamo lahko, da se nam bo pogum pri začetku del obrestoval. Dela so se pričela tudi na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik, kjer gre za nadgradnjo, saj bo le tako lahko zadostila okoljskim zahtevam. Znašli smo se v veliki zagati, saj odločb o črpanju kohezijskih sredstev še ni, čas pa nas preganja. Ko bomo dobili odločbe o kohezijskih sredstvih, bomo lahko začeli z naslednjo fazo in stroje poslali tudi v Tuhinjsko dolino. Dokler odločb ni, črpamo kredit, ki ga bo kmalu zmanjkalo, zato je hitra odločitev Vlade za nas odločilnega pomena. Kohezija je trenutno največji projekt, ki ga izvajamo, pohvala in zahvala pa gre ekipi pod vodstvom Suzane Stražar.

Ne morem mimo nove Osnovne šole Toma Brejca. Z gradnjo, oziroma obnovo stare, premajhne in potresno nevarne šole, se je začelo v novembru 2012. Po manj kot 15-ih mesecih gradnje, so se učenci iz več nadomestnih lokacij lahko vselili v nove prostore kamniške Pepelke. Nova, 24-oddelčna šola, je stala 10 milijonov in pol, svoj delež, 28 odstotkov je prispevala tudi država. Zahvala za hitro in uspešno gradnjo gre v veliki meri ravnateljici Mojci Rode Škrjanc, občinski upravi in njenemu direktorju, mag. Ivanu Kendi in seveda izvajalcu del, podjetju Graditelj.
Kljub gradnji Osnovne šole Toma Brejca smo izvedli tudi energetsko sanacijo Podružnične šole v Nevljah, sanacijo kletnih prostorov na Osnovni šoli 27. julij, požarne stopnice na Glasbeni šoli Kamnik in nekaj manjših obnovitvenih del na ostalih šolah.
Eden večjih projektov v lanskem letu je bil prav gotovo tudi ureditev tekaških površin na stadionu Prijateljstva v Mekinjah. Stara, peščena podlaga se je zamenjala z umetno maso, tartanom. Obnovljene tekaške površine občanke in občani Kamnika lahko uporabljate brezplačno. Poleg tega se je izvedla sanacija objekta ob stadionu. Zamenjana so bila okna, ogrevanje, uredila se je okolica. Celotni stroški so znašali preko 600.000 evrov, Fundacija za šport je prispevala nekaj manj kot 100.000 evrov. V načrtih za letošnje leto je tudi dokončna ureditev ostalih atletskih površin namenjenih vadbi in izvedbi atletskih tekmovanj. Nismo pa delali samo na področju šolstva in športa, tudi drugje je bilo izvedenih nekaj večjih investicij. V uporabo smo predali nov Perovski most čez Kamniško Bistrico, ki je namenjen pešcem in kolesarjem, hkrati pa uredili okolico, v sodelovanju z društvom Streetworkout Kamnik, ki je postavilo telovadna orodja v naravi. Naj spomnim, da je bila stara brv dotrajana. Ob morebitnem visokem nivoju Kamniške Bistrice ji je grozilo porušenje, s sedanjo izvedbo brez podpornih stebrov, pa je varna tudi pred stoletnimi vodami.
V Šmartnem v Tuhinju smo izvedli prvo fazo obnove ceste skozi vas, v letošnjem letu načrtujemo nadaljevanje del. Asfaltirali smo cesto proti Kužni, cesto v Tunjicah – Zadnji vrh in preplastili 150 metrov ceste na Brezjah, asfaltirali dvorišče pred Domom krajanov v Podgorju ter izvajali ostala nujna vzdrževalna dela na več kot 400 kilometrih občinskih cest.
Največji projekt pa je bila zagotovo rekonstrukcija križišča Potok – Snovik. Z rebalansom proračuna je Občinski svet Občine Kamnik zagotovil večjo varnost v prometu na poti proti Termam Snovik. Z rekonstrukcijo ni le olajšan uvoz, pač pa tudi olepšan vhod v dolino, ki jo letno obišče več tisoč turistov. Zahvaljujem se občinskim svetnicam in svetnikom prejšnjega mandata, ki so enoglasno podprli to prepotrebno investicijo. V Šmarci, Mekinjah in Kamniku smo postavili 29 novih svetilk javne razsvetljave. Skupaj z občino Lukovica smo dokončali mrliško vežico na Češnjicah in zgradili novo v Zgornjem Tuhinju, ki po izboru revije Dezeen magazin spada med 11 najbolj nebeških objektov na svetu. Čestitke projektantom iz Tria studia.

Ne gre vedno vse po načrtih, a z dobro organizacijo in hitrimi reakcijami se da rešiti še tako velike težave. V začetku lanskega februarja je bila večina Slovenije okovana v led. Tudi občina Kamnik ni bila izvzeta. Potem, ko je brez električne energije ostala večina občank in občanov in so zaradi podrtih dreves mnoge ceste postale neprevozne, je župan Marjan Šarec razglasil izredne razmere. Skupaj s poveljnikom Civilne zaščite Matjažem Sršo sta s svojimi hitrimi reakcijami zagotovila dobavo električnih agregatov, s pomočjo katerih smo občane oskrbeli z električno energijo. Gasilke in gasilci, delavci elektra, ekipa štaba Civilne zaščite in vi, občanke in občani, ki ste kakorkoli pripomogli pri tem, da se je življenje izredno hitro vrnilo na pravi tir, ste opravili solidarno, nesebično in srčno delo. Iskrena hvala vsem, ki ste zaščitili in reševali življenja in premoženje. V tednu dni trajajoči intervenciji smo dokazali, da znamo stopiti skupaj. Uspelo nam je opraviti težko nalogo in opravili smo jo z odliko. Tudi zaradi dobro izpeljane intervencije Žled 2014 je Občina Kamnik, kot prva v Sloveniji, prejela pomemben certifikat Združenih narodov – certifikat »Občina Kamnik odporna na naravne nesreče.« Le-ta je velika potrditev dolgoletnega uspešnega dela na področju zaščite in reševanja.

Občina Kamnik mlade vključuje v svoj program kot pomemben del ustroja kamniške družbe ter s svojimi finančnimi, materialnimi in drugimi pobudami pomaga, da so aktivno vključeni tako v vertikalni kot horizontalni strukturi kamniške občine in družbe – da je temu tako, priča prejem certifikata mladim prijazna občina. Veliko vlogo pri prejemu certifikata sta odigrala Mladinski center Kotlovnica in Mladinski svet Kamnik, ki s podporo Občine Kamnik izvajata številne projekte in programe za mlade.
Veliko se v občini Kamnik dela tudi na področju turizma, saj je le to naš paradni konj. Velika planina, Arboretum, Terme Snovik, Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, Okusi Kamnika. To je le nekaj lokacij, prireditev in projektov zaradi katerih smo v lanskem letu v okviru Dnevnikove izvidnice, tako po izboru strokovne komisije, kot po izboru poslušalcev radia Veseljak prejeli častni naziv »Do turistov najbolj prijazen kraj.« Vse te nagrade in priznanja nam potrjujejo, da Zavod za turizem in šport v občini Kamnik skupaj z društvi in ponudniki turističnih storitev ob pomoči Občine Kamnik dela dobro in je na pravi poti.

Ne gre pa vedno vse kot po maslu, kot radi rečemo. 15. novembra 2014 je potekel rok, ko bi morala zakonca Ručman, najemnika Starega gradu, po odločbi sodišča, objekt izprazniti in predati Občini Kamnik. Zaradi njunih pritožb postopek ponovno stoji na mrtvi točki, občina pa je pri tem povsem nemočna. S ponovno oživitvijo Starega gradu bi občina Kamnik ponovno pridobila pomembno turistično točko, ki v lepem vremenu kar sama vabi na obiske pohodnikov.
Čaka nas tudi obnova sedežnice na Veliki planini, obnova športne dvorane, ki v sedanjem stanju ni več primerna za izvedbo tekem naših uspešnih odbojkarjev, ki se uvrščajo v sam vrh slovenskega športa, in ne nazadnje bazen, o katerem se že dolgo, predolgo samo govori. O tem, da ga potrebujemo, ni nobenega dvoma. Žal se v proračunsko boljših časih zadeva ni premaknila. Obstoječi bazen Pod skalco bo kmalu neustrezen za vsakršne aktivnosti in bo potreben obnove. Ustanovili smo tudi sklad za pokriti bazen, a kot rečeno, časi so finančno zelo neugodni. Kdor malo spremlja zadeve v zvezi z občinskimi financami, mu je lahko hitro vse jasno. Ni nepomembno povedati, da vzdrževanje bazena pomeni precejšnje stroške, saj je bazen predvsem energetsko zelo zahteven porabnik, poleg tega pa bi pokritje bazena pomenilo obratovanje skozi celo leto, posledično pa še večje obratovalne stroške. Smiselno bi bilo zgraditi bazen z zasebnim kapitalom, saj je to najhitrejša pot do cilja. Vprašanje pa je, kdo bo izkazal tako močan interes. Večkrat zmotijo zgolj načelne izjave, da bazen potrebujemo, a treba je povedati, kako. Za enkrat se ne tare ljudi s potrebnim kapitalom in ponudbami, zato naj bo to tudi neke vrste poziv javnega interesa zasebnim vlaganjem. Ne potrebujemo zasebnikov, ki bi gradili ob finančni pomoči Občine, temveč obratno.

Vsesplošna finančna kriza, ki vlada v Sloveniji se pozna tudi v naši Občini. Predčasne volitve v državni zbor in menjava vlade so prinesle svoje posledice. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta, bi v Kamnik lahko privabili nova podjetja, a ministrstva nas z novimi izgovori pošiljajo od vrat do vrat. Tovarna Svilanit je svojo proizvodnjo preselila v Turčijo, dokončno je svojo proizvodnjo zaključil Stol. V nekdaj močnem industrijskem mestu delujeta le še Eta in Titan. Kljub temu je brezposelnost še vedno pod državnim povprečjem. Socialna stiska je vedno večja, marsikdo si ne more privoščiti niti toplega obroka. Tega se zavedamo tudi na Občini kamnik, zato smo se odločili, da tistim, ki prejemajo socialno pomoč in upokojencem, ki prejemajo pokojnino manjšo od 400 evrov, ponudimo brezplačno kosilo. Razdelilnico obrokov dnevno obiskuje približno 15 uporabnikov. Hvala Društvu upokojencev Kamnik, ki nam je odstopilo svoje prostore in nam nudi neprecenljivo pomoč pri razdeljevanju obrokov. 

Neplačilna disciplina spravlja na rob preživetja tudi tista podjetja, ki se še trudijo za svoj obstoj. Kamnik je z zapiranjem tovarn in priseljevanjem v preteklih letih postalo spalno mesto. Ob vedno večjem številu prebivalcev, nam država namenja vedno manj denarja, ki ga je komaj zadosti za zakonske obveznosti. Tudi z današnjo postavitvijo scenografije na slavnostni seji in ob letu industrijske dediščine se občina Kamnik in vsi njeni prebivalci poklanjamo delu naših dedkov in babic ter naslednjim rodovom obljubljamo, da se bomo borili za dediščino, ki jo cenimo in smo na njo še kako ponosni.

Kamničani se torej ne damo. General Maister je vztrajal na svoji poti. Na svoji poti bomo vztrajali tudi mi. Brez dobre ekipe ni skupnega cilja. Zato mi dovolite, da se zahvalim vsem zaposlenim v občinski upravi, saj vsak posebej in vsi skupaj pripomorete k dobro opravljenemu delu. Hvala številnim društvom, ki s svojim prizadevnim delom, velikokrat prostovoljno, tkete niti med občankami in občani in skrbite za boljši jutri.
Iskrena zahvala gre tudi vam, občanke in občani, ki nas podpirate, včasih tudi grajate, a zavedati se je potrebno, da nihče ni nezmotljiv. Prav je, da nas na naše napake opozarjate. Le tako bomo skupaj lahko boljši in uspešnejši. Na svoji poti so bili uspešni tudi vsi današnji prejemniki občinskih priznanj, ki jih bomo podelili v nadaljevanju. Pa ne le oni, vsi vi delate za dobrobit naše občine in tako lahko rečem, da si vsak izmed vas zasluži priznanje in zahvalo.
Spoštovane Kamničanke, spoštovani Kamničani, za konec vam izrekam iskrene čestitke ob prazniku Občine Kamnik, rojstnemu dnevu rojaka Rudolfa Maistra. Njegov duh naj nas spremlja, skupaj vztrajajmo na naši poti in uspelo nam bo.«

Podelitev priznanj Občine Kamnik

"Obraz človeka, ki je ves dan delal, je truden in oči so ugasle. In vendar je na takem obrazu, ki ga je utrudilo pošteno delo, neka posebna ponosna zavest: nisem izgubil dneva!"

Bronasto priznanje Občine Kamnik

Srebrno priznanje Občine Kamnik

Zlato priznanje Občine Kamnik

Naziv častni občan Občine Kamnik

Obrazložitve vseh nagrajencev, njihove uspehe, dosežke in prizadevanja, ki dajejo dodaten pečat k doprinosu lokalne skupnosti in izven nje, si lahko preberete tukaj.

Industrijska dediščina – rdeča nit osrednje slovesnosti

Ni naključje, da scenografijo letošnje slovesnosti dopolnjujejo različni predmeti kamniške bogate industrijske zapuščine. Občina Kamnik se zaveda pomena in bogastva te do nedavnega najpomembnejše dejavnosti v naši občini in v tej smeri napoveduje odločne akcije za ohranjanje industrijske dediščine. Stol, Svilanit, Utok, Alprem in Smodnišnica kljub žalostnim usodam ostajajo v Kamniku, kot opomin za nazaj in priložnost za naprej. Nedavno je bila prav tukaj, v prostorih Doma kulture Kamnik, ustanovljena vseslovenska mešana skupina, sestavljena tako iz strokovnjakov kot entuziastov, ki so svoje znanje in zagnanost združili v prvi slovenski platformi za ohranjanje industrijske dediščine. Lahko rečemo, da so začeli na pravem kraju.

Poleg recitalov Srečka Kosovela in Frana Albrehta v izvedbi Roka Kunaverja in  Gašperja Jarnija, sta v kulturnem delu sodelovali še Mestna godba Kamnik pod vodstvom Martina Dukariča in Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Kamnik pod vodstvom doktorja Andreja Missona. Za vezno besedo je poskrbela Alenka Resman Langus.

Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Kamnik se je ob dobrotah, ki so jih pripravile marljive članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda, zaključila s prijetnim druženjem številnih gostov, Kamničank in Kamničanov, ki gojijo Maistrov duh, njegovo dediščino in njegove prevečkrat prezrte vrednote.

Fotografije: Klemen Brumec

 


<< Nazaj | Novice