Mali grad

Podeljena priznanja za športne dosežke v letu 2012 in priznanja za delo v športu

11.02.2013

 

Drevi je v Domu kulture Kamnik potekala slavnostna podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2012 in priznanja za delo v športu. Priznanja najboljšim športnikom in športnim delavcem za leto 2012, ki so člani klubov in društev iz občine Kamnik ali pa občani občine, ki so člani drugih klubov ter najboljši športnici, najboljšemu športniku in najboljši ekipi leta 2012 so podelili predsednik Športne zveze Kamnik Brane Golubović, podžupan Damjan Hribar, v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar in župan Marjan Šarec.

Zbrane je najprej nagovorila v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar ter poudarila, da je v Letnem programu športa v občini Kamnik za leto 2013 športu namenjeno več sredstev. »Upamo, da bomo s tem našim športnikom omogočili boljše pogoje za še boljše rezultate. Šport in turizem sta namreč z roko v roki dve izmed najpomembnejših dejavnosti v naši občini. Smo narod rekreativcev, skoraj ne poznam človeka, ki se v prostem času ne bi ukvarjal s kakšnim športom. Športni turizem je v porastu in v naši občini z nedotaknjeno naravo imamo odlično osnovo za njegov razvoj. Verjamemo, da nam bo to s skupnimi močmi tudi uspelo.«

Izjemnim dosežkom športnic in športnikom je čestital tudi župan Marjan Šarec in dodal: »Spoštovane športnice, športniki, s svojimi rezultati potrjujete sami sebe, kajti v športu ni bližnjic, v športu je treba delati vsak dan. Vsak šport je enako zahteven. Tako timsko kot posamezno. V občini Kamnik smo priča bleščečim rezultatom športnic in športnikov in upam, da jim bomo še. Občina Kamnik je zelo privržena športu, znamo ceniti tako kolektivne kot posamezne športe, saj je pri vsakemu potrebno vložiti maksimalen napor, ne vedoč ali bo to dovolj za zmago ali ne. Naj vam bodo priznanja spodbuda za naprej in hvala lepa za vaš trud.«

Obrazložitve vseh 42 dobitnikov priznanj, ki so jih ob plesnih točkah članic Plesne šole Šin Šin, zabavnih animacijah Mihe Brajnika in Vita Koširja iz Dejmo stisnt teatra ter ob bučnem aplavzu pospremili tudi obiskovalci prireditve, si lahko preberete tukaj, iz rok župana Marjana Šarca pa so posebne nagrade prejeli:

Aleš Prosen, doma iz Markovega, prihaja iz športne družine. Oče in mati oba aktivna športnika in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, je tudi Aleš samoumevno zašel v šport. Starša oba v kolektivnih športih, Aleš pa se je navdušil za kegljanje. Po končani gimnaziji se je odločil za študij na Fakulteti za šport, kjer diplomiral na področju kegljanja kot eden prvih v Sloveniji. Trenutno je zaposlen na OŠ Frana Albrehta kot profesor športne vzgoje. S kegljanjem se je seznanil že v OŠ leta 1990. Aktivno se je vključil v kegljaški klub Kamnik leta 1997 in kot trener prevzel vodenje 1. moške ekipe. V treh letih je napredoval do 1.B lige. Leta 2001 pa se je z ekipo uvrstil v 1.A državno ligo. Po tem uspehu pa je zapustil delo s članskimi ekipami in se posveti vzgoji mladih v klubu. Obseg dela se je povečal po letu 2005, ko je bilo zgrajeno novo kegljišče. Število mladih kegljačev je stalno naraščalo, njegovo varovanci pa so zasedali tudi najvišja mesta. Leta 2006 je prevzel vodenje državne reprezentance U18. S svojimi varovanci je osvojil več medalj na SP in sicer: svetovni pokal 2008 dvojice 3. Mesto, svetovni pokal 2008 posamezno 3. Mesto, svetovni pokal 2008 U14 dvojice 1. Mesto in največji uspeh SP ekipno 2011 U18 bronasta medalja. V klubu danes deluje kot trener mladih in kot tekmovalec prve članske ekipe, ki nastopa v 1.A državni ligi.

Športna pot Rudolfa Vidica se je začela praktično v rani mladosti s sodelovanjem v podgorski šahovski ekipi, ki je sodelovala v občinski ligi, kjer je igrala vidnejšo vlogo, saj je bila celo občinski ekipni šahovski prvak. S sodelovanjem na različnih turnirjih je dosegel tretjo kategorijo. Ker so ga zanimali športi z večjo fizično obremenitvijo, se je v letu 1950 včlanil v plavalni klub v Kamniku, kjer je pri takratnem trenerju Tonetu Cerarju treniral prosti slog. Na republiškem prvenstvu, je na 800 metrov prosto osvojil šesto mesto med mladinci. Njegovo najuspešnejše udejstvovanje v športu, je kegljanje, ki ga je spoznal v času, ko je ob delu študiral na strojni fakulteti v Ljubljani. Ko je v devetdesetih letih Kamnik izgubil svoje kegljišče, je aktivno sodeloval pri nastajanju prelepega novega kegljišča v Mekinjah. Najuspešnejše obdobje pa se je začelo z upokojitvijo, ko se je vključil v vrste kamniških kegljačev - upokojencev. V času, ko je sekcijo vodil pokojni Slavko Šuštar, je z ekipo osvojil devet prvih mest na pokalu v spomin na dražgoško bitko. Na regijskem tekmovanju je osvojil štiri prva mesta z ekipo, med posamezniki je osvojil tri prva mesta. Z ekipo je postal dvakrat državni prvak, med posamezniki je osvojil dvakrat prvo mesto, dvakrat pa je bil tretji. Po Slavkovi smrti, je prevzel vodenje kegljaške sekcije pri Društvu upokojencev Kamnik. V tem obdobju, je organiziral in vodil eno državno in dva regijska prvenstva. Z ekipo DU sodeluje na občinski ligi. Da mu je aktivno športno delovanje v krvi je dokazal tudi v letu 2012, ko je z ekipo upokojencev v pikadu osvojil prvo mesto na pokrajinskem prvenstvu Gorenjske in tretje mesto na državnem prvenstvu. Istočasno pa je postal še državni prvak med posamezniki.

Franjo Vugrinec je nogomet začel igrati v Podravini Ludbreg na Hrvaškem kot pionir in kasneje kot mladinec. Leta 1961 je začel igrati nogomet pri NK Svoboda Duplica, od kjer pa je leto kasneje prestopil v NK Kamnik, kjer je bil dolga leta vratar. Bil je trener pionirjev in mladincev NK Kamnik, bil je tudi dolgoletni član upravnega odbora NK Kamnik. Sodeloval je v odboru za razvoj nogometa Kamnik – Domžale ter za požrtvovalno delo leta 1971 dobil posebno priznanje. Od leta 1972 dalje je bil republiški sodnik pri NZSS. Bil je predsednik sodniške organizacije Kamnik – Domžale. Sodeloval pa je tudi v sodniški organizaciji. Še danes je aktiven v NK Kamnik, kjer deluje kot sodnik za mlajše kategorije.

Milanu Windschnurerju (1929) je bila telesna vzgoja in šport že od mladih nog zelo pri srcu. V redno telesnovzgojno dejavnost se je vključil sicer razmeroma pozno, šele pri šestnajstih letih. Te možnosti med drugo svetovno vojno v Kamniku za dečka od 11 do 16 let praktično ni bilo. Kmalu po vojni se je včlanil v TVD Kamnik (telesnovzgojno društvo), kjer je predvsem igral odbojko, gojil atletiko (tek na 100 m) in plaval. Ko se je nato ustanovilo Sindikalno športno društvo Kamnik, je v njem  začel tudi aktivno delati, kot funkcionar in bil seveda aktiven športnik, ne samo v odbojki, tudi v atletiki, tenisu, plavanju in vaterpolu in zlasti pri smučanju. Že leta 1950 je postal tajnik celotnega SŠD Kamnika in pomagal Tonetu Cererju organizirati in voditi gradnjo novega Športnega kopališča v Kamniku in kasneje tudi novega Športnega stadiona pod Mekinjami. Kasneje je organiziral in vodil gradnjo odbojkarskih igrišč pri kopališču, pomagal pa tudi pri izgradnji sosednih teniških igrišč. Vse do leta 1956 je kot gonilna sila v SŠD Kamniku, delal, kot funkcionar, pri vseh športih. Vsakoletno je organiziral znane »Športne tedne« s prireditvami lahko in težkoatletske sekcije, namiznoteniške sekcije, nogometne, odbojkarske in plavalne sekcije. Požrtvovalno je delal pri organiziranju številnih skakalnih in ostalih smučarskih prireditev. Sam je poleg tega še zlasti gojil in igral odbojko. Leta 1953 je postal izprašani vaditelj odbojke, pred tem pa tudi že odbojkarski sodnik. Že leta 1950 je pričel redno trenirati najmlajše odbojkarje. To kategorijo je treniral vse do svojega 60-ega leta, do 1989. Poleg pionirjev je še vzporedno mnogo vadil odbojkarje kadete, mladince in tudi članice. Pri tem delu je dosegal res lepe uspehe. Dvakrat: leta 1968 in 1970 so bili njegovi pionirji prvaki Slovenije. Skoraj vsako leto pa so se njegovi mladinci uvrstili na drugo ali tretje mesto v Sloveniji. Tudi članice OK Kamnika je leta 1960, kot trener popeljal do 2. mesta v prvi slovenski ligi. Ob vsem tem je še tudi veliko aktivno tekmoval v odbojki. Poleg teh dejavnosti v okviru SŠD Kamnika je bil leta 1967 izvoljen tudi za člana Sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo pri Občini v Kamniku. V tem je tri leta zelo uspešno vodil referat za telesno vzgojo. Vendarle pa je bil kot funkcionar še posebej aktiven pri odbojki, ki mu je z leti najbolj prirasla k srcu. Tu je bil skratka »deklica za vse«. Vse do leta 1991 je skrbel za propagando, sam je izdelal ročno na stotine plakatov, spočetka tudi za druge sekcije v SŠD. Pri odbojkarski sekciji je bil tudi blagajnik, večkrat tajnik, od leta 1963 pa do 1970 pa tudi načelnik odbojkarske sekcije SŠD Kamnik. Nekaj časa je  bil tudi na čelu celotnega SŠD.

Milan Windschnurer je mnogo delal tudi pri organiziranju rekreativne odbojke, pri organizaciji sindikalnih prvenstev in prvenstev Občinske konference ZSMS v Kamniku. Za svoje delo v športu je Milan Windschnurer prejel niz pohval in nagrad, tako od Sob Kamnik, Občinske zveze za telesno kulturo v Kamniku, od Odbojkarske zveze Jugoslavije leta 1976. Večkrat tudi od Odbojkarske Zveze Slovenije, Ljubljanske športne podzveze, SŠD Kamnika. Odbojkarski Klub Kamnik pa mu je leta 1981 podelil naslov prvega častnega člana kluba. Zadnje desetletje njegovega aktivnega delovanja v športu, tja do leta 1992, je deloval seveda predvsem v OK Kamniku in to kot član Izvršnega odbora kluba, kjer je še vedno zelo skrbel tudi za propagando npr. vseh tekem, za poročanje v tiskanih medijih, kot tudi za urejanje odbojkarske izložbe. V OK Kamnik pa je predvsem vodil strokovni odbor (odbor klubskih trenerjev), ki je tedensko usklajeval strokovno delo s selekcijami in reševal operativne tekmovalne in vadbene probleme. Od leta 1981 pa je bil tudi član predsedstva OZS, kjer je celo desetletje vodil komisijo za informiranje in propagando. Danes, kljub skoraj poldevetem križu, še vedno z zanimanjem spremlja športna dogajanja, največ na TV in po časopisju. Najbolj pa ga med vsemi še vedno pritegne odbojka – tudi smučanje, plavanje, atletika, in še kaj! Je že tako: kar se Janezek nauči, kar je bilo Janezku všeč, to tudi . . . Od aktivnega športa pa je ostala le še polurna, malone, vsakodnevna hoja in nekaj elementov odbojkarske ogrevalne gimnastike.

Novost letošnje podelitve pa je bil izbor naj športnika, naj športnice in naj ekipe v 2012.

Andreja Mali je bila v letu 2012 del mešane štafete, ki je na biatlonskem svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu dosegla drugo mesto. V njeni dolgi in uspešni športni karieri, kjer je najprej zastopala Slovenijo v smučarskem teku, kasneje pa se je preusmerila v biatlon, je to njena prva medalja na svetovnem prvenstvu. 

Klemen Štrajhar je v letu 2012 poleg visokih uvrstitev na državnih prvenstvih dosegel vrhunec v svoji športni karieri. Najprej je lokostrelski svet razveselil z 2. mestom na evropskem članskem prvenstvu v Amsterdamu, kjer je z ukrivljenim lokom dosegel prvo medaljo za Slovenijo v članski konkurenci, mesec kasneje pa je z izjemnim nastopom v ZDA dosegel kvoto za nastop na Olimpijskih igrah v Londonu, kjer je dosegel 33. mesto. Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda.

Članska ekipa deklet Calcit Volleyballa je v sezoni 2011/12 zasedla 2. mesto v Državnem prvenstvu in drugo mesto v Pokalu OZS ter uspešno tekmovala v Evropskem Pokalu in mednarodni Interligi. Konec leta 2012 pa jim je uspel zgodovinski uspeh, saj so se prvič zavihtele na vrh Pokalnega tekmovanja Slovenije. Prav tako pa se jim je uspelo uvrstiti v osmino finala Pokala Challenge z zmagami nad Švicarsko in Nizozemsko ekipo.

Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke in še mnogo športnih uspehov!


<< Nazaj | Novice