Mali grad

Pisanice, marmorirani pirhi in razstava velikonočnih voščilnic

02.04.2012

 

Na cvetno nedeljo smo v Budnarjevi muzejski hiši tri dogodke povezali v enega – v pričakovanje velike noči. Najprej smo pripravili delavnico izdelave pravih belokranjskih pisanic, pokazali smo, kako nastajajo marmorirani pirhi, nato pa še odprli razstavo velikonočnih voščilnic zbiratelja Janeza Lombergarja, ki jo je pripravil in uredil Zmago Tančič, tudi zbiratelj starih razglednic in voščilnic in dolgoletni Lombergarjev prijatelj. 

V bogati belokranjski kulturni dediščini ima posebno mesto pisanica, saj se je njena tradicija ohranila do danes. Kako nastajajo pisanice, je obiskovalcem domačije povedala in pokazala Nevenka Brajdič Grušovnik, doma iz Metlike, ki živi in dela v Ljubljani, kjer si je ustvarila dom. Od nekdaj je imela rada ročna dela. »V svojem domu sem želela imeti nekaj dediščine moje rojstne Bele krajine,« je povedala Brajdič Grušovnikova. »Začetek je bil težak in vsa jajca, ki sem jih pobarvala, niso bila prav nič podobna pisanicam. Začela sem graditi na črtah in kasneje nadaljevala z vzorci. Roka se je počasi umirila in linije so postale ravne. Ko sem vse to osvojila, sem začela na pisanicah ustvarjati različne verze. Na primer: poleg navadnih voščil (Veseli vuzem, Vesela aleluja ipd.) so pogostejši izreki in stihi, ki naj povedo, kar dekle fantu z govorjeno besedo le težko pove: Iz srca te ljubim, ti pisanko dam ali pa Pisanka je ljubezen goreča, če sem dekle za te, pa ozri se na me. Tako je pisanica dobila dodaten pomen, saj so zaljubljena dekleta pisanice podarjala svojim izvoljencem. Po plesu na velikonočni ponedeljek je bilo kmalu znano, v kateri hiši bo kmalu poroka.«

Za izdelovanje, tudi popisovanje pisanic ali pisank, si je treba najprej izdelati pisalo ali pisač, lahko pa ga tudi kupimo. V lijaček damo čebelji vosek, nato vzamemo svečo, ki jo prižgemo in »pisanje« se lahko začne. V levico primemo trdo kuhano jajce (lahko je tudi izpihano), ki naj bo čisto, lepo okroglo in gladko. V desnico primemo pisalo ali pisač, tako kot svinčnik ali peresnik, podržimo pločevinasto konico v bližino plamena sveče ter pustimo, da se lijaček dobro razgreje in se vosek v njem raztopi. Z voskom, kolikor ga priteče skozi odprtinico na konici lijaka, »pišemo« po jajcu različne ornamente. 

Ko je jajce popisano, ga damo v barvo. Barva se bo prijela vseh tistih ploskev, ki niso pokrite z voskom, risba pa ostane lepo bela. Voščeno prevleko risbe spravimo z jajca na tak način, da držimo jajce nad štedilnikom ali plamenom sveče. Kjer je bila voščena črta, se pokaže naravna barva jajčne lupine. Pisanice ali pisanke lahko pobarvamo tudi v dveh ali celo treh barvah. Jajce bomo, potem ko smo ga popisali prvič in pobarvali, popisali še drugič in ga položili drugič v (drugo) barvo. 

Zdravka Rihtaršič iz Kranja je obiskovalce navdušila z marmoriranimi pirhi in pokazala tehniko barvanja, ki je navdušila predvsem najmlajše obiskovalce Budnarjeve domačije. Udeleženci te delavnice so svoje pobarvane pirhe lahko odnesli domov. 

Po obeh delavnicah smo v galerijskem prostoru Budnarjeve domačije odprli še razstavo velikonočnih voščilnic zbiratelja Janeza Lombergarja. Za ureditev in postavitev razstave je poskrbel Zmago Tančič, tudi zbiratelj starih razglednic in velik strokovnjak ter poznavalec zgodovine tega področja na Slovenskem, sicer tudi dolgoletni Lombergarjev prijatelj. Tančič je tudi spregovoril o pošiljanju voščilnic za praznike, med drugim tudi za bližnjo veliko noč. Predstavil je posamezne simbole velike noči, ki se pojavljajo na starih voščilnicah, in na kratko razložil njihov pomen. Tančič je med drugim dejal, da si želi, da bi razstavo starih velikonočnih voščilnic videlo čim več mladih. 

Primož Hieng, novinar in fotograf je pred kratkim izdal knjigo: Največja knjiga voščil, v kateri je zbranih 400 voščil za vse priložnosti, med drugim tudi za veliko noč. Z zbiranjem voščil se ukvarja že 15 let in velikonočna voščila je težko najti, saj jih je malo. Na koncu je Primož obiskovalcem prebral nekaj izbranih.

Razstavo je v imenu občine Kamnik odprla podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je med drugim poudarila skrb za ohranjanje kulturne dediščine, tudi takšne, ki se kaže na najrazličnejših velikonočnih voščilnicah. 

Za dobro vzdušje je poskrbel Matej Slapar iz Srednje vasi, ekipa Budnarjeve domačije pa je pripravila velikonočne dobrote.

Besedilo: Alenka Hribar, TD Kamn’k
Fotografije: Primož Hieng


<< Nazaj | Novice