Mali grad

Petkovo popoldne v Društvu upokojencev Kamnik v znamenju Prešerna

10.02.2014

 

Prvo letošnje petkovo kulturno-zabavno popoldne v Društvu upokojencev Kamnik,  7. februarja 2014, je potekalo dan pred našim kulturnim praznikom, zato je bilo v znamenju spomina na našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

V pestrem programu, ki ga je pripravila in vodila predsednica kulturne  komisije Milenka Brajer, so sodelovali Mešeni pevski zbor Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom Karle Urh, mladi recitatorji in harmonikar.

Potem, ko je zbor zapel Prešernovo Zdravljico, je besedo povzela Milenka Brajer, ki je med drugim dejala: « Slišali smo himno Republike Slovenije, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Društva upokojencev Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh. Pevke in pevci so nam pripravili današnje petkovo popoldne, namenjeno slovenskemu kulturnemu prazniku. Prešeren, ki velja za našega največjega pesnika, je napisal Zdravljico leta 1844 in 7. kitica Zdravljice je naša himna. Jutri, 8. februarja, na dan njegove smrti, praznujemo slovenski kulturni praznik. Pesnik je umrl leta 1849 v Kranju. Jutrišnji kulturni dan naj bo namenjen bogatenju našega notranjega sveta z lepim in dobrim, ko si bomo ogledali razstavo, obiskali muzej, prebrali dobro knjigo, prisluhnili glasbi. V Domu kulture v Kamniku bo 35. Območna revija pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda, kjer bodo nastopili tudi naši pevci pod vodstvom zborovodkinje Karle Urh, zato ste lepo povabljeni, da se revije udeležite ob 19. uri. Vstopnin jutri ni.«

Pevke in pevci so se nato oglasili še s pesmimi: Bom šuštarja vzela, ljudsko v priredbi Zorka Prelovca. Nato pa je voditeljica Milenka nadaljevala: »Prešeren je napisal Sonetni venec, najlepšo ljubezensko pesnitev, ki jo je posvetil Primičevi Juliji in številne druge ljubezenske pesmi. V Mornarju med drugim pravi takole:

»Pri bogu sem obljubil,

da pred bom dušo zgubil,

ko nehal te ljubit,

si z desno v desno segla,

pri bogu si prisegla,

mi vedno zvesta bit.« (F. Prešeren, Mornar)

»Šel bom v goro, planike nabral in jih prinesel v dolino nazaj...« so ljudsko pesem v priredbi Karle Urh zapeli naši pevci in pevke. »V času svojega življenja Prešeren ni bil deležen priznanja za svoje delo, čeprav nas je z vsebino svojih pesmi združil z vsemi, ki so hrepeneli po svobodi in nas uvrstil med druge, takrat že priznane kulturne narode«, je poudarila voditeljica.

V Glosi pravi:

»Slep je kdor se s petjem ukvarja,

Kranjec moj mu osle kaže;

pevcu vedno sreča laže….

….grad je pevca brez vratarja,

v njem zlatnina čista zarja,

srebrnina rosa trave,

s tem posestvom brez težave

on živi, umrje brez dnarja.« (F. Prešeren, Glosa)

Slovenija, od kod lepote tvoje (Vilko in Slavko Avsenik v priredbi Marjana Stareta) je zapel pevski zbor, nato pa je zbrane udeležence v društvenih prostorih pozdravil in nagovoril Vinko Polak, predsednik Društva upokojencev Kamnik ter vsem zaželel prijetno druženje  v prvem letošnjem petkovem popoldnevu.

Vzdih po izgubljeni rodbinski in življenjski sreči na vasi, je obupani pesnik izrazil v Sonetju nesreče. Prešernovo O Vrba! Srečna, draga vas domača… pa je nato  povedala mlada recitatorka Mirta. Ko danes beremo Prešerna se nam zdi, da je aktualen še vedno, je dejala Milenka, saj v Zabavljivih spisih pravi:

»Prišli bi že bili Slovencem zlati časi,

ak klasik bil bi vsak pisar,

kdor nam kaj kvasi.« (Vzrok nezlatega veka)

Ali, ob vsakoletnem prepiranju ob podelitvah Prešernovih nagrad:

»Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo;

Otrok, kar ima Slava,

vsi naj si v roke sežejo,

da oblast

in z njo čast,

ko pred, spet naša bosta last.« (F. Prešeren, Zdravljica, 4. kitica)

Pesem Srečka Niedorferja JURA-KULTURA, je nato povedala osnovnošolka Mina.

Življenjska pot našega največjega pesnika je bila polna raznovrstnih preizkušenj: nesrečno je bil zaljubljen v Primičevo Julijo, z Ano Jelovškovo je imel tri nezakonske otroke, od katerih sta dva kmalu umrla, drug za drugim so umirali njegovi prijatelji, ni dobil službe, kot pesnik pa tudi ni užival priznanja, ki bi si ga zaslužil.

»Dolgost življenja našega je kratka.

Kaj znancev je zasula že lopata!

Odprte noč in dan so groba vrata;

Al dneva ne pove nobena pratka.« (F. Prešeren, Memento mori)

V drugem delu nastopa naših pevcev smo slišali še tri pesmi: »Zabučale gore«, »Bele snežinke« in »Odpiraj dekle kamr’co«. Po kulturnem programu je ob melodijah harmonikarja Romana sledil zabavni del in prijetno druženje.

Besedilo: Franc Svetelj
Fotografije: Franc Svetelj in Stane Simšič


<< Nazaj | Novice