Mali grad

Osrednja slovesnost občine Kamnik v počastitev spomina na generala Rudolfa Maistra

25.03.2013

 

Danes je občina Kamnik praznovala rojstni dan generala, pesnika, borca za severno mejo in rojaka Rudolfa Maistra-Vojanova. Prireditve v sklopu občinskega praznika potekajo že od začetka meseca marca, natančneje od 9. marca, danes pa so potekale osrednje prireditve. Začelo se je ob pol peti uri popoldan, ko so župan Marjan Šarec, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. Zvonko Cvek, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Matjaž Ravnikar in predsednik Združenja slovenskih častnikov Marjan Schnabl položili lovorjev venec v avli Občine Kamnik.

Na slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra, ki se je pričela ob 17. uri, so sodelovali Častna enota Slovenske vojske, Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik. Po simbolni položitvi vencev delegacij v spomin na velikega človeka je zbrane najprej pozdravil župan Marjan Šarec, nato pa besedo predal slavnostnemu govorniku, ministru za obrambo Republike Slovenije Romanu Jakiču. V svojem govoru je minister orisal pogum in požrtvovalnost generala Rudolfa Maistra: "Tudi pripadniki Teritorialne obrambe, predhodnice sedanje Slovenske vojske, in takratne slovenske milice so tvegali svoja življenja v osamosvojitveni vojni in ga žal nekateri morali žrtvovati za to, da je Slovenija postala samostojna država. Danes živimo v združeni Evropi in državne meje niso več meje, ki bi nas ločevale. Živimo v miru in ne grozi nam vojaški napad. Sporočilo generala Maistra, da je treba zaupati v svojo majhno, a dobro usposobljeno in srčno vojsko ter vedeti, kaj najbolj potrebuje, je za nas, ki vodimo obrambni resor, še vedno aktualno. Še zdaleč pa nismo brez skrbi, saj se borimo za finančno in gospodarsko krizo. Prepričan sem, in to je tudi usmeritev Vlade Republike Slovenije katere član sem, da se moramo opreti na svoje sile ter združiti vse znanje, srčnost in pogum. General Maister se je zavedal kaj so interesi njegovega naroda. Tudi danes smo samo mi tisti, ki zares vemo kaj so naše želje in interesi. Seveda pa jih lahko uresničimo le z dobrimi odnosi in s pomočjo prijateljskih in partnerskih držav v Evropski uniji in Natu. Drage Kamničanke in Kamničani, general Maister, vaš častni občan, je Sloveniji za vedno pustil svoj pečat, še posebej Štajerski in Koroški. Živel in deloval pa je tudi v drugih slovenskih krajih, a Kamnik je mesto, v katerem se je rodil in v življenju vsakega človeka je rojstno mesto le eno. Zato se kot minister za obrambo zahvaljujem županu občine Kamnik Marjanu Šarcu ter vam Kamničanke in Kamničani, da tako spoštljivo negujete spomin na velikega domoljuba in vašega someščana. Ob tej priložnosti naj vam ob občinskem prazniku čestitam in vam ob praznovanju želim še veliko lepih trenutkov."

Zvoki slovenske himne v izvedbi kvarteta Grm in Mestne godbe Kamnik so naznanili začetek osrednje slovesnosti praznika občine Kamnik. Goste Doma kulture Kamnik je nagovoril župan Marjan Šarec: »Spoštovani visoki gostje, spoštovani dobitniki priznanj, spoštovane občanke in občani občine Kamnik! V teh dneh se spominjamo rojstnega dneva našega velikega rojaka Rudolfa Maistra, ki se je rodil in šest let svojega otroštva preživel v Kamniku. Njegov prispevek Sloveniji je bil velik in nepozaben. Njegov pogum, čut za narodovo identiteto, odmaknjenost od hlapčevske miselnosti in pesniška duša, so botrovali odločitvi za zasedbo Štajerske in priključitev tedanji državi SHS in posledično današnji Republiki Sloveniji.

Praznik naše občine je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej. Kljub slabemu stanju v državi in omejenim možnostim je bilo narejeno veliko. Od praznovanja pred enim letom do danes smo se lotevali različnih področij, najbolj pa smo se posvetili šolstvu. Bolje rečeno, šolskim objektom, ki so že dolgo čakali na obnovo. Največja investicija je bila 110.000 evrov vredna prenova PŠ Mekinje, ki je lani praznovala stoto obletnico delovanja. Prenovili smo tudi PŠ Nevlje in tam odprli dodaten oddelek vrtca. Tudi PŠ Sela je prišla na vrsto. Največ težav smo imeli pri menjavi oken na OŠ 27. julij Kamnik, kjer smo bili zaradi nonšalantnosti izvajalca prisiljeni prekiniti pogodbo, kajti okna je vgradil popolnoma neustrezno, tudi rokov se ni držal. Lotili smo se tudi obnove vrtca Pestrna na Duplici, zamenjali smo ostrešje in okna ter prenovili notranjost. Investicija je bila vredna 140.000 evrov. V letošnjem letu nas čaka še ureditev zunanjosti. Tako bo skupna vrednost investicije na koncu približno 300.000 evrov. Iz povedanega je razvidno, da precej vlagamo v posodobitve objektov, kajti zob časa je naredil svoje. V letošnjem letu nas čaka tudi obnova PŠ Zg. Tuhinj, za katero pa smo se prijavili na državni razpis, ocena vrednosti se giblje blizu 100.000 evrov. Največja investicija v šolstvu je tako ali tako OŠ Toma Brejca, kjer smo novembra podpisali pogodbo z izvajalcem SGP Graditelj d.d.. O tej šoli je bilo že toliko povedanega in napisanega, da pravzaprav ne vem, kaj naj sploh še povem. Morda to, da dela potekajo dobro, glede na vse dejavnike. Izvajalec se sooča s težavami, ki so značilne za vsako sanacijo. Potrdilo se je dejstvo, da je bil objekt v veliko slabšem stanju, kot sosednja šola, zato je bilo treba porušiti več, kot je bilo sprva načrtovano. Streha, denimo, je bila zamenjana v letu 2006, a zgolj kritina, izvajalec je naletel na preperelo ostrešje, ki bi ga bilo v vsakem primeru potrebno zamenjati. Skratka, učenci so bivali v smrtno nevarnem objektu, vsaka od nadomestnih lokacij, kjer so zdaj je neprimerno boljša, čeprav imajo nekateri toliko povedati o tem. Morda še nekaj besed o ceni investicije. Ta znaša 7.969.475,94 evrov z DDV in je glede na zahtevnost sanacije in novogradnje realna. Velikokrat poslušamo očitke, da gradimo najdražjo 18-oddelčno šolo v državi. Šola po izgradnji ne bo 18- oddelčna, ampak bo štela 23 oddelkov, skladno z demografsko študijo in investicijskim programom. Bistveno za investicijo je tudi izplačilo državnih sredstev v višini 3 milijone evrov. Za enkrat je izplačilo razdeljeno na pet let, prvi obrok v letu 2013 predvideva smešnih 70.000 evrov. Upam, da se bo to ob posredovanju obeh kamniških poslancev DZ  morda spremenilo. Če bi namreč letos dobili vsaj 1 milijon evrov, bi bila slika popolnoma drugačna in posledično tudi dinamika zadolževanja.

Kot jara kača se vlečejo težave z vrtci, kjer situacija gotovo ni dobra. Najbolj pereč problem ta hip je vrtec, imenovan Trobentica, na Fužinah, kjer je šel lastnik v stečaj, zato se tudi ni prijavil na koncesijo. Kolikor mi je znano, je že podpisoval tudi pogodbe o zaposlitvi, bilo pa je kar nekaj nekorektnosti z njegove strani, saj je trdil, da ga Občina ovira pri odprtju. A to so že druge zgodbe, ki ne pritičejo nocojšnjemu praznovanju. Lastnica terjatev je banka in že tečejo pogovori o možnih rešitvah. Ali bo stavbo na dražbi odkupila Občina ali morda kdo drug, se ta hip še ne ve. Vsekakor je cilj priti do 7-oddelčnega vrtca. Razmišljamo tudi o montažnem objektu v sklopu vrtca Antona Medveda, a je problem lokacija.

Odkar je šport prišel pod okrilje Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, so se zadeve začele spreminjati. Sprva smo bili priča nekaterim začetnim težavam, ki pa smo jih v sodelovanju s Športno zvezo rešili. Je pač tako, da vsaka sprememba prinaša nekoliko negotovosti, a če so nameni dobri, ni težav. Pospešeno tečejo pogovori za odkup zemljišča v Mekinjah, kjer bo stalo športno igrišče. Upam, da bo igranje košarke na cesti enkrat preteklost. Letos žal še ne. Od Fundacije za šport smo prejeli 40.000 evrov za obnovo objekta na stadionu Prijateljstva, poskušamo tudi pridobiti dodatno zemljišče za lokostrelce, mimogrede, jeseni bomo gostili evropsko klubsko prvenstvo v lokostrelstvu. Sovpadlo bo z Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Ko smo pri športu, moram žal opozoriti na veliko število neustreznih prijav na razpis, ki ga razpisuje Občina. Mislim, da je samo osem klubov oddalo popolno vlogo. Vztrajanje na pravilnih vlogah ni županova kaprica, ampak smo zavezani pravilom. Saj veste, finančne inšpekcije so v hiši pogost gost, ki doslej niso odkrile nepravilnosti. Naj tako tudi ostane.

Ko smo že pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, ni odveč povedati, da smo na področju turizma naredili nekaj korakov naprej. Smo še daleč od želenega, pa vendar. Naj začnem z avtobusno postajo, kjer smo preplastili vozišče v najbolj kritičnem delu in ustavili zamakanje, ponovno usposobili razsvetljavo ter dali postaji kolikor toliko spodoben izgled, saj je že močno kazila podobo mesta. Potrebno bi bilo še veliko, a začetek je. Poleg postaje smo po dvajsetih letih spet usposobili javne sanitarije. Stvari, ki bi morale biti samoumevne, a očitno niso bile. Preko javnih del smo zaposlili devet ljudi, ki bodo pripomogli k urejenosti mesta, saj je treba prebarvati veliko ograj, kositi travo in pometati. Če želimo govoriti o turizmu, moramo najprej zagotoviti osnovne pogoje za kaj takega. K turizmu sodi tudi mestni promet, ki je zaživel lani. Govorim seveda o mestno-turističnem avtobusu, ki vozi v Terme Snovik, Kamniško Bistrico, Tunjice in v Nakupovalno središče Qulandia. Predvidoma v aprilu bomo progo razširili do Arboretuma Volčji Potok in jo podaljšali do trgovine Tuš v Šmarci. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je v decembru pripravil novo prireditev »Kamnik. Decembra. Čas veselja.«, ki se je zaključila z silvestrovanjem na prostem. Udeležilo se ga je okrog 3.000 ljudi, kar je največ doslej. Drsališče na Glavnem trgu je prvič obratovalo do konca zimskih počitnic. Obisk s strani šol in vrtcev je bil velik. Natančnejše poročilo bo obravnavano na seji Občinskega sveta v sredo. K turizmu gotovo spadajo tudi znamenitosti in ena takih je Maistrova rojstna hiša na Šutni. Letos bomo odprli spominsko sobo, ki jo bo upravljal Medobčinski muzej. V predstavitvi pred kratkim smo se prepričali, da bo soba zanimiva za ogled, polno bo tudi drugega dogajanja. V neposredni bližini stoji župnijska cerkev in pred njo lipe. No ja, so stale. Veliko razburjenja je povzročil posek dreves s strani Župnije. Župnija namerava prenoviti trg pred cerkvijo (plošče so zelo načete) in potem zasaditi nova drevesa, stara naj bi napadla bolezen. Ena od sramot mestnega jedra je stavba nekdanje knjižnice. Fasada odpada, okolica je neurejena. Lastnika s tega mesta pozivam, naj vendar stori nekaj. Ali naj zadevo obnovi, ali pa naj jo proda komu, ki bo imel več čuta za urejenost. Mene osebno bi bilo sram, če bi bil lastnik tako zanemarjenega objekta v središču mesta. V bližini omenjenega objekta stoji železniška postaja, kjer smo priča zgodbi o uspehu. Pod okriljem Centra za socialno delo Kamnik v njej eno leto deluje Dnevni center za osebe z težavami z duševnim zdravjem imenovan Štacjon. Gre za primer dobre prakse, ki je pritegnil zanimanje sosednjih občin. Večna tema je tudi Stari grad, kjer je zadeva naslednja. Najemnik je izgubil odškodninsko tožbo zoper Občino na okrožnem sodišču, pritožil se je na višje sodišče in drugo leto ob tem času vam bom, glede na hitrost odločanja, morda povedal kaj več.

Več razlogov za veselje nam nudi tudi družba Velika planina d.o.o., kjer počasi zmanjšujemo izgubo. Lanska izguba je znašala 50.000 evrov, leto prej še 70.000 evrov, da o letih prej niti ne govorim. Vsako leto iz proračuna namenimo 200.000 evrov sredstev, ki pa jih ne namenjamo za pokrivanje izgube, ampak za investicije. Ponovno smo postali lastniki Zelenega roba in lokala na zgornji postaji gondole, Skodle. Na sodišču poteka mediacija v zvezi s Šimnovcem in spodnjo postajo, kjer so parcele pred leti na čuden način prišle v zasebno last. Če bo mediacija uspešna, bomo v doglednem času postali lastniki spodnjih parcel. Lahko se bomo vsaj začeli pogovarjati o resnem turizmu, ki si ga tako želimo. Skratka, če povzamem dogajanje na Veliki planini, s težavami pridobivamo nazaj tisto, kar je nekoč že bilo naše, a je v čudnih okoliščinah prešlo v zasebne roke. Govorilo se je o Rusih, Kitajcih in Arabcih kot investitorjih, a danes se kaže, da smo v danih okoliščinah tudi sami lahko uspešni, če le delamo z čutom za dolino Kamniške Bistrice. Če bomo hoteli pridobiti kakšnega partnerja v prihodnosti, bomo morali najprej zadeve spraviti v red, a 15.000 prepeljanih potnikov v enem poletnem mesecu je razlog za optimizem. Ko nam bo zakonodaja dopuščala pobiranje takse na drugi strani območja, kjer je cesta in  ko bomo omejili promet, se nam pišejo boljši časi. To pa je povezano z regijskim parkom, ki bi se raztezal čez več občin. A to je tako kot, če gresta dva na večerjo, morda dobita mizo tudi brez rezervacije, če jih gre deset, se je pa že treba malo zmenit in dogovorit, sicer proste mize ni.

Ob koncu pregleda dogajanja ne morem mimo projekta Okusi Kamnika, ki ga vodi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Gre za izbor tipičnih jedi z območja kamniške občine, ki jih bodo gostinci vključili v svojo ponudbo in s tem pripomogli k promociji kamniškega turizma. Po besedah etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je usmerjal projekt, smo ena prvih občin v Sloveniji, ki smo se zadeve lotili na tovrsten, sistematičen način. Naše jedi bodo predstavljene tudi v knjigi Okusiti osrednjo Slovenijo. Zbližujemo tudi podeželje in mesto, a ne samo z besedami, predvsem v praksi, kar boste okusili tudi na pogostitvi.

Spoštovani, Rudolf Maister je imel pogum za uresničitev ciljev in po vsem povedanem, je jasno, da ga imamo tudi mi, občanke in občani občine Kamnik. Nismo povsod briljantni in uspešni in to tudi priznamo. A prepričan sem, da je uspehov več, kot neuspehov. Problemi so za nas dodatna motivacija za iskanje rešitev. Zahvaljujem se vsem svojim sodelavcem, ki se vsak dan trudijo za izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov. Vseh ne bomo nikoli zadovoljili, tega se zavedam. Izposodil si bom del včerajšnje kolumne v Nedelu, avtorja Borisa Ježa. Upam, da sem vir navedel dovolj natančno, da mi ne bo kdo očital plagiatorstva. Začne z zgodbo, ki gre takole: »Judovska babica gleda vnuka, ki se igra na obali, ko nenadoma pride ogromen val in ga odplakne v morje. Moleduje: prosim, Bog, reši mojega edinega vnuka. In res pride ogromen val in dečka nepoškodovanega vrne na obalo. Babica pogleda v nebo in reče: tudi kapico je imel.« Mislim, da dodaten komentar ni potreben.

Dokaz za vztrajnost so tudi nocojšnji nagrajenci, vsak na svojem področju in vsak od njih bo priznanje prejel zasluženo. Iskrene čestitke dobitnikom priznanj, vam cenjene občanke in občani pa zahvala za vse kar dobrega storite za našo občino, vsak na svojem področju. Občina Kamnik je lepa, naj bo v prihodnje še lepša! Hvala.«

Sledila je podelitev občinskih priznanj Občine Kamnik.

Bronasto priznanje Občine Kamnik so prejeli:

Srebrno priznanje Občine Kamnik sta prejela:

Zlato priznanje Občine Kamnik

pa je za vsestransko ustvarjalno kulturno in umetniško udejstvovanje, pedagoško delo, prostovoljno sodelovanje pri številnih kulturnih dogodkih in promocijo kamniške oblačilne dediščine prejela Martina Golob Bohte.

Obrazložitve vseh nagrajencev, ki s svojimi darovi bogatijo naša življenja in v katerih lahko najdemo navdih, da sami poiščemo, kako lahko obogatimo svoj svet in svet okoli nas, si lahko preberete tukaj.

Poleg recitalov Frana Albrehta Nevesti in Rodno mesto v izvedbi Sare Makoter in Gorazda Žilavca, sta v kulturnem delu osrednje slovesnosti praznika občine Kamnik sodelovala, kot že rečeno, kvartet Grm in Mestna godba Kamnik. V izvedbi prvega smo slišali skladbo Gustava Ipavca Slovenec sem ter primorsko narodno Barčica in Završke fante, ki jih je na besedilo Rudolfa Maistra uglasbil Emil Adamič. Mestna godba Kamnik pod vodstvom dirigenta Martina Dukariča pa se je predstavila s pesmimi Pozdravljena Slovenija (V. Štrucl), Ljubim te Slovenija (O. Pestner, arr. V. Mustajbašić), Cifra – Mož (J. Privšek, arr. T. Završnik) in Ostanimo prijatelji (V. S. Avsenik).

Osrednja slovesnost ob prazniku občine Kamnik se je ob dobrotah, ki so jih pripravile Podeželske žene Kamnik - Komenda, zaključila s prijetnim druženjem številnih gostov, Kamničank in Kamničanov, ki so se poklonili velikemu človeku, rojaku, generalu Rudolfu Maistru.

Fotografije: Mitja Ličar


<< Nazaj | Novice