Mali grad

Okusi Kamnika - predstavitev tipičnih jedi z območja Kamnika

18.03.2013

 

Zavod za turizem in šport v občini Kamnik (ZTŠ) je danes v okviru projekta Okusi Kamnika, ki poteka pod okriljem Okusiti Osrednjo Slovenijo, predstavil tipične jedi z območja Kamnika. Njihova želja je te jedi s pomočjo lokalnih gostincev ponuditi domačim in tujim obiskovalcem po celotni občini. Projekt je zastavljen dolgoročno in strateško ter bo kamniškim gostincem obenem zagotovil tudi dodatno izobraževanje ter priložnosti za predstavitev s tipičnimi kamniškimi jedmi v okviru številnih prireditev tekom leta.

Kot je povedala v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar gre za dolgoročen projekt, ki bo celostno in sistematično upravljan, nadgrajevan in bo rastel skupaj z novimi posebnostmi, ponudbo in interesi tako Kamničanov, gostincev in obiskovalcev. »Na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik se zavedamo pomena kulinarike v našem prostoru, obenem pa vemo, da je v Kamniku bogata tradicija kulinaričnih jedi, ki jih je treba le obuditi. Danes smo tu, da vam izbor jedi predstavimo in tudi vas navdušimo nad Okusi Kamnika ter naše zgodovinske jedi ponudimo vsakemu obiskovalcu občine Kamnik ter jih postavimo na zemljevid gastronomije Slovenije. Torej, dragi gostje, Okusite Kamnik!«

Nad velikim zanimanjem javnosti za tipične jedi z območja Kamnika je bil navdušen tudi župan Marjan Šarec in izrazil željo, da bi znali predstavljene jedi v bodoče tudi tržiti, predstaviti in ponujati v domačih gostilnah. »Le tako se bo lahko turizem razvijal naprej z željo da bomo postali bolj poznana turistična občina«, je še dodal župan.

Da je občina Kamnik prva občina, ki je imela pogum predstaviti svoje tipične jedi, je posebej poudaril prof. dr. Janez Bogataj, priznani slovenski etnolog. V nadaljevanju je zbranim v Domu kulture Kamnik predstavil izbor kulinaričnih posebnosti Kamnika, odgovarjal na vprašanja ter se vsem pridružil na pokušini pripravljenih tipičnih jedi z območja Kamnika.

O Okusih Kamnika

Projekt Okusi Kamnika je del širšega projekta Okusiti Osrednjo Slovenijo, ki ga organizira Regionalna destinacijska organizacija Osrednje Slovenije pod vodstvom Turizma Ljubljana in s katerim utrjujejo prepoznavnost podobe kulinarike osrednje Slovenije. Sloni na ugotovitvah raziskave »Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija«, ki je opredelila najbolj značilne jedi v občinah osrednjega dela Slovenije. Izpeljana je bila pod vodstvom dr. Janeza Bogataja, mednarodno priznanega ter večkrat nagrajenega etnologa, ki kot svetovalec in član strokovne komisije sodeluje tudi pri projektu Okusi Kamnika.

V želji, da bi se tudi za območje Kamnika izoblikovala usklajena ponudba izbranih kulinaričnih posebnosti, so pri ZTŠ oblikovali strokovno komisijo, ki jo sestavljajo dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, Marija Klobčar, višja znanstvena sodelavka pri GNI ZRC SAZU, Janez Bratovž iz restavracije JB, Podbevšek Ančka s Podeželskega društva Utrip, Zabavnik Valentin, predsednik Sadjarsko-vrtnarskega društva Tunjice, Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Marjana Cvirn, urednica revije Drobnica, Barbara Piskar, Gostilna pri Flegarju, Primož Repnik, vodja Gostilne Repnik, in Janez Uršič iz restavracije Pri planinskem orlu. Komisija je med jedmi, značilnimi za območje Kamnika, nekatere od njih so navedene v raziskavi »Gastronomija v regiji Osrednja Slovenija«, izbrala ožji izbor sedmih »kamniških« jedi. Te so dopolnili še s širšim izborom jedi, ki imajo prav tako kulturno vrednost in predstavljajo mešanico med tradicionalno in sodobno kulinariko Kamnika. Izbrane jedi po eni strani predstavljajo celotno kamniško območje, po drugi strani pa označujejo njegove posamične enote in samo mesto Kamnik. Hkrati izbor jedi nakazuje tudi družbeno raznolikost kamniškega območja.

Na ožji seznam kulinaričnih posebnosti Kamnika so se uvrstili:

Slani sir hruškaste oblike, okrašen z rezljanimi »pisavami«. Značilen je za pastirsko izročilo Velike planine. Trniče so izdelovali v parih, saj s svojo obliko ponazarjajo ženske prsi. Po izročilu pa naj bi jih fantje podarjali svojim dekletom kot izraz naklonjenosti.

Izvira iz doline Kamniške Bistrice, ki je bila v preteklosti znana kot dvorno lovišče deželnega kneza. Dolino so kot lovišče poleg visokih imetnikov lovskih pravic lahko uporabljali tudi preprosti prebivalci doline - kmetje, holcarji oz. gozdni delavci, kajžarji in rokodelci. In prav gamsova juha je bila jed, ki so jo na odprtem ognjišču v »holcarski« bajti pogosto kuhali tako gospoda kot najrevnejši prebivalci.

Velja za jed, ki so jo pripravljali samo ob največjih praznikih, zato jo marsikje še danes pripravljajo samo za veliko noč. Osnovne sestavine so šunka oziroma prekajeno meso, bel kruh, jajca, čebula, smetana in različne začimbe.

Divjačinska jed pomeni poseben spomin na izročilo lova v Kamniški Bistrici, v povezavi s Firštovo mizo pa tudi spomin na pomen divjačine kot kulinarične specialitete: lov je namreč pripadal vladajočim. Golaž je povezan z lovskim pohodom članov vladarske rodbine nadvojvode Karla II, ki je leta 1564 v bližini Predoslja na enem izmed lovskih pohodov s celotnim cesarskim spremstvom obedoval na kamniti mizi, na kateri se je ohranil tudi zapis o omenjenem dogodku. Ta je bila kasneje imenovana za Firštovo (izraz »firšt« v nemščini pomeni knez, vladar) in je privabljala številne visoke obiskovalce, tako pa je ime dobila tudi jed, ki je povezana s pridihom gosposkega.

Kamniška gorčica in kamniški ženof sta izdelka tovarne Eta, ki se opirata na meščansko družinsko izročilo in je prešlo v industrijsko proizvodnjo. Gorčica, izdelana po starem receptu, je bila najpomembnejši izdelek družinskega podjetja Stanka Žargija, ustanovitelja in predvojnega lastnika tovarne Eta. S prehodom v družbeno last je tovarna gorčico ohranila kot najbolj prepoznavni izdelek. Še danes jo pripravljajo po izvirnem receptu iz mešanice črne in bele gorušice, prav tako pa tudi polnozrnato gorčico, ženof. Za mletje gorčičnih semen uporabljajo pravi mlinski kamen.

Kremna rezina izvira iz Uršulinskega samostana v Mekinjah. Samostan je premožnejšim dekletom iz okolice omogočal individualne kuharske tečaje, s čimer so se nekatere samostanske jedi razširile tudi na podeželju.

Žganje iz vršičkov in storžev ruševja je posebnost, ki združuje pastirsko izročilo kamniške okolice in sodobno nabiranje zdravilnih zelišč ter drugih rastlin ali njihovih delov v zdravilne in prehranske namene. Mladi vršički in stolčeni zeleni storži planinskega bora, ruševja, se skupaj s sladkorjem ali medom izmenično nalagajo v kozarec, vse skupaj pa se zalije z zelo kakovostnim žganjem. Pripravek zori na soncu dva meseca. Uporaben je predvsem pri prehladnih obolenjih.

Seznam kulinaričnih posebnosti Kamnika ni dokončen in se bo tekom časa spreminjal ter dopolnjeval, kar bo zagotovilo tudi pestrost in aktualnost gostinske ponudbe.

Recepte jedi si lahko ogledate tukaj.

Eden izmed pomembnejših ciljev projekta Okusi Kamnika je zagotoviti čim večjo prisotnost kulinaričnih značilnosti Kamnika v gostinski ponudbi občine in s tem postati aktiven del kulinarične ponudbe osrednje Slovenije.

V sklopu projekta bo ZTŠ organiziral izobraževanja, posvete, druženja in priložnosti za predstavitev tako izbranih jedi kot gostincev, ki jih ponujajo, na številnih prireditvah v občini ter promocijskih gradivih in medijih.

Tako bo že 22. aprila za gostince, ki se želijo priključiti projektu, organizirano brezplačno predavanje o pomenu lokalnega v gostinski ponudbi dr. Bogataja, v okviru kamniških dogodkov, kot so Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, Podeželje v mestu, Kamnik. Decembra. Čas veselja. in drugih, pa se bodo z omenjenimi jedmi gostinci lahko predstavljali.

Vizija projekta Okusi Kamnika je zasnovati kulinarične prireditve v Kamniku, ki bodo sčasoma postale tradicionalne, oziroma vsakemu že poznanemu tradicionalnemu kamniškemu dogodku pridati »Okuse Kamnika«.

Več o projektu bo v kratkem na voljo na OkusiKamnika.si in kamnik-tourism.si.


<< Nazaj | Novice