Mali grad

Odprtje multikulturne knjižne zbirke

31.03.2015

 

Popoldan je v prostorih Matične knjižnice Kamnik ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar uradno odprla medkulturno knjižno zbirko z gradivom v hrvaškem, bosanskem, srbskem, makedonskem in albanskem jeziku. Dogodku je v imenu Občine Kamnik prisostvoval podžupan Igor Žavbi.

Zbirka je del projekta Jezik: moj, tvoj, naš, ki je namenjen širjenju medkulturnosti, jezikovnemu ozaveščanju in spoznavanju knjižničnih dobrih praks ter tujejezičnega gradiva. Projekt pripravljata Zasebni vrtec Zarja in Matična knjižnica Kamnik in je nastal zaradi potrebe po omogočanju enakopravne dostopnosti do knjižnih zbirk in gradiva v maternem jeziku za Neslovence. V Matični knjižnici Kamnik so za dokument o nabavni politiki naredili demografsko analizo, da bi ugotovili potrebe prebivalstva po vsebini knjižničnih zbirk. V tej analizi so ugotovili, da je veliko število občanov Neslovencev. V Zasebni vrtec Zarja je vključenih lepo število otrok Neslovencev, katerih starši prosijo za nasvete glede knjižne in jezikovne vzgoje. Zato so se odločili, da bodo skupaj izvedli projekt, s katerim bodo z nekaterimi vsebinami in dogodki spodbudili medkulturni dialog.

Zbrane sta najprej pozdravili direktorica Matične knjižnice Kamnik mag. Breda Podbrežnik Vukmir in direktorica Zasebnega vrtca Zarja Jelka Golob, nato pa besedo predali podžupanu Igorju Žavbiju, ki je v imenu Občine Kamnik čestital Matični knjižnici Kamnik in Zasebnemu vrtcu Zarja za projekt, ki bo vsekakor pomembno prispeval k uveljavitvi enakih možnosti predstavnikov ranljivih skupin na področju kultureza sedanje in prihodnje generacije: »Medkulturni dialog knjižnega gradiva je za Kamnik zagotovo velika pridobitev, saj tudi Kamnik postaja medkulturno mesto. Knjižnica, ki se lahko ponaša s 1.000 kosi različnih knjig v več jezikih ima zagotovo veliko bogastvo. Želim vam obilo prijetnih trenutkov ob prebiranju knjig v materinem jeziku.«

Ob uradnem odprtju medkulturne knjižne zbirke je ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar v svojem nagovoru poudarila pomemben pomen knjižnične dejavnosti in delovanja knjižnic ter največjega bogastva človeštva, jezikov. »Knjižnica ima pomembno vlogo pri razvijanju medkulturnega dialoga, če hrani gradivo v več jezikih in razvija raznolike oblike dela z uporabniki knjižničnega gradiva. Leposlovna in poučna dela omogočajo vpogled v bogastvo navad in kultur, odstirajo različne življenjske zgodbe in spodbujajo razmislek o drugačnosti. V knjižnicah se prepletata medgeneracijski in medkulturni dialog. V okolju, kot je naše, kjer so tudi prebivalci nekdanjih jugoslovanskih republik, je pomembno, da knjižnica upošteva tudi njihove potrebe, saj dejavnosti, ki potekajo v knjižnici, spodbujajo zanimanje za učenje jezika okolja, dobro razvita pismenost pa pomembno vpliva na učni uspeh otrok,« je poudarila ministrica in dodala, da le zavedanje lastne kulturne identitete omogoča razumevanje drugih kultur.

»Matična knjižnica Kamnik se že dolgo zaveda bogastva jezikov in stisk, ki jih manjše jezikovne in kulturne skupine ter posamezniki doživljajo, če jim ni na voljo branje v njihovem maternem jeziku. V takem primeru je oškodovana vsa skupnost, ker deluje nepovezano in oslabljeno. Matična knjižnica Kamnik je med tisoči vsakdanjih izposojevalcev tenkočutno zaznala potrebe tistih, ki v knjižnice redkeje vstopijo, ker v naših knjižnicah ni knjig v njihovem maternem jeziku. Kamniški knjižničarji so vzpostavili stike z ambasadami in vsemi, ki so jim omogočili nabavo knjig iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Poiskali pa so tudi predstavnike bošnjaške, makedonske, srbske in albanske kulturne skupnosti, ki živijo v Kamniku, jih povabili k sodelovanju in tako ustvarili edinstveno kulturno klimo za ozaveščanje rabe jezika, spodbujanje bralne kulture in širjenje poznavanja neslovenskih jezikov, ki jih govorijo naši sodržavljani. In kar je najpomembnejše, spodbudili so sožitje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in pravici do drugačnosti, zato si kamniška knjižnica zasluži iskrene čestitke in zahvalo, ker se je s projektom uvrstila med aktivne sooblikovalce plemenitejše slovenske družbe in snovalce boljšega jutrišnjega dne,« se je knjižničarjem zahvalila ministrica.

Za glasbeno popestritev s pridihom makedonske, srbske, bosanske, bolgarske in romske ljudske glasbe je poskrbel Duo Aritmija, Dino Murtezani je z zvoki flavte očaral občinstvo, ki ni ostalo ravnodušno niti ob točki otrok Zasebnega vrtca Zarja, Fadila Bužimkić Halilović pa je pripovedovala o izkušnjah dveh identitet z dvema jezikoma. 

Nekaj besed o zbirki

Zbirka je urejena v prijetnem prostoru ob vhodu v dvorano Matične knjižnice Kamnik. Vsebuje približno 800 knjig, ki so jih pridobivali deloma z nakupom, deloma pa z darovi. Gre za različne vsebine: strokovne, leposlovne, otroške in nekaj tudi mladinskih. Želimo, da bi zbirka v prostore knjižnice in k branju pritegnila priseljence, ki so del naše skupnosti, in ki dostopa do gradiva v svojem jeziku nimajo. Njihov namen pa je, da se vsi zavemo bogastva in ustvarjalnosti različnih kultur, narodov in jezikov, saj le medsebojno poznavanje omogoča medsebojno spoštovanje. Cilj projekta je izgradnja zbirke v jeziku priseljencev v Sloveniji, ozaveščanje rabe jezika, spodbujanje bralne kulture, širjenje strokovnega znanja o neslovenskem gradivu ter dogodki, s katerimi promoviramo to gradivo ter medkulturnost. Negovanje in vzdrževanje jezikovne diverzitete je podlaga za socialno kohezijo ter demokratično in suvereno državljanstvo posameznika. V Knjižnici so uredili medkulturno knjižnično zbirko, v Vrtcu premično knjižno zbirko, skupaj pa različne dogodke za promocijo zbirk, za pospeševanje branja, načrtujejo pa tudi izmenjavo dobre prakse s hrvaškimi, bosanskimi ali srbskimi vzgojitelji in knjižničarji na področju jezikovne vzgoje in medkulturnega dialoga. Projekt bo tako prispeval k uveljavitvi enakih možnosti predstavnikov ranljivih skupin na področju kulture injim omogočil razvoj bralne pismenosti, ki je ključna kompetenca (po opredelitvah OEDC) za družbeno participacijo in osebni uspeh. Dostop do gradiva v maternem jeziku pomeni možnost razvoja bralne pismenosti in jezikovne ozaveščenosti.

Dosedanje aktivnosti


<< Nazaj | Novice