Mali grad

Odgovor župana Marjana Šarca na prispevek Tomaža Schlegla v Kamniškem občanu z naslovom »Lahko uničimo Kamnik, če hočemo«

25.05.2014

 

Spoštovani g. Schlegl,

ko mi je v roke prišel vaš prispevek z naslovom "Lahko uničimo Kamnik, če hočemo", za katerega ste želeli, da se objavi v časopisu Kamniški občan, kot odgovor na moj intervju, sem bil presenečen nad omalovažujočim odnosom do občinskega vodstva in nad sovražnim in žaljivim tonom, ki ste ga uporabili proti meni in posredno tudi proti vsem, od projektantov do izvajalcev, nadzornikov in drugih, ki smo se trudili, da bi Kamnik dobil čim boljšo šolo, čim prej in čim ceneje.

Na projektu Osnovne šole Toma Brejca smo s supernadzorom začeli sodelovati v sredini decembra leta 2012, ko je izvajalec že pričel z rušitvenimi deli in izkopi, z namenom finančnega in terminskega spremljanja izvajanja del. Zato neresnični in zavajajoči podatki, ki jih navajate posredno prizadenejo tako mene kot tudi supernadzornike.

Sam nimam nič proti, če avtor članka uporabi kdaj bolj slikovit besednjak, če s tem podkrepi svoje misli, ki jih navaja v članku, še posebej, če je kritika upravičena. Vendar mislim, da je v primeru nove šole Toma Brejca prišlo do nesporazuma in navajanja napačnih dejstev, zato mi dovolite, da v nadaljevanju argumentirano zavrnem vaše navedbe.

Za izhodišče komentarjev sem vzel sestavke iz vašega članka.

Schlegl: "Dograditev OŠ je trajala tri leta in pol, oziroma skorajda cel županov mandat. Po terminskem planu bi morale biti do januarja 2014(!) končani obe šoli, vse zunanje športne površine, 150 parkirišč ter regulacija Šolske ulice s skupno investicijo 18,7 mio EUR (prenova šole Toma Brejca bi znašala 5,1 mio EUR) in to s pomočjo evropskih sredstev, saj je projekt vključeval tudi revitalizacijo Šutne in mestnega potniškega prometa."

Domnevam, da izvedeni projekt izgradnje nove Osnovne šole Toma Brejca primerjate z neizvedenim projektom prejšnjega župana, ki je predvideval ukrepe na obeh šolah. Zelo bi pomagalo, če bi poleg številk napisali tudi vir iz katerega črpate podatke. Žal iz vašega pisanja tudi ni razvidno kakšne vrste stroškov ste upoštevali v številkah, ki jih navajate (variantne študije, projektiranje, izvedba, oprema, vodenje in nadzor projekta, DDV, …). Korektno je, da postavimo objekte na isti imenovalec in primerjamo obseg del obeh projektov.

Na spletu sem zasledil več dokumentov, ki obravnavajo šolski okoliš v Kamniku. Dva dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki jih je marca leta 2010 v času prejšnje občinske uprave župana Toneta Smolnikarja izdelalo podjetje LG Inženiring iz Ljubljane. Prvi je za Osnovno šolo Toma Brejca (v nadaljevanju OŠ TB), drugi pa za Osnovno šolo Frana Albrehta (v nadaljevanju OŠ FA) in Predinvesticijsko zasnovo za prenovo OŠ TB  ter dozidavo telovadnice z datumom junij 2010, prav tako iz časa prejšnje občinske uprave. Nisem pa našel Predinvesticijske zasnove za OŠ FA, ki naj bi se gradila pred OŠ TB. V članku se sklicujem tudi na dokument Investicijski program za Osnovno šolo Toma Brejca (IP OŠ TB), ki je bil izdelan oktobra 2012 s strani podjetja CSE Invest, d.o.o.

Če povzamem DIIP iz marca 2010, gre za projekt, pri katerem bi se najprej zgradila nova šola Frana Albrehta, potem bi se porušila telovadnica pri OŠ TB in prenovila šola Toma Brejca ter zgradila nova telovadnica, ki bi jo uporabljali obe šoli. Na koncu bi se porušila še obstoječa šola Frana Albrehta in zgradil zunanji atletski štadion z ostalimi zunanjimi površinami okoliša.

V tabeli so predstavljeni podatki o predvidenih stroških in predvideni uporabni površini obeh šol, kakor je bilo predvideno v času prejšnje občinske uprave župana Toneta Smolnikarja:

Ocena investicije

stroški

površina

stroški

DIIP, marec 2010

[€]

[m2]

[€/m2]

DIIP za OŠTB

10.034.598 €

6.128

1.637 €

DIIP za OŠFA

12.697.552 €

6.601

1.924 €

DIIP za OŠFA, stroški skupaj

22.732.150 €

12.729

1.786 €

Prva stvar, ki odstopa od vaših navedb so stroški projekta. Ti niso ocenjeni na 18,7 mio evrov, ampak na 22,7 mio evrov. Tudi šola Toma Brejca ni ocenjena na 5,1 mio evrov , ampak na 10 mio evrov (dejanski stroški OŠ TB so bili 10,5 mio evrov ). V DIIP so zajeti stroški:

V DIIP tudi nisem zasledil, da gre za projekte, ki bi vključevali tudi revitalizacijo Šutne in mestnega potniškega prometa.

Uporabne površine
DIIP OŠTB in DIIP OŠFA

OŠ Frana Albrehta

OŠ Toma Brejca
Projektna naloga

OŠ Toma Brejca
Projektna dokumentacija

 

[m2]

[m2]

[m2]

Prostori za pouk

2718,34

2017

 

Ostali prostori

1428,64

771

 

Komunikacije

1361,68

869

 

terasa nadstrešek, vetrolov

1092,02

   

telovadnica

 

1092

 

Skupaj:

6600,68

4749

6128

Glede površin OŠ TB je v projektni nalogi napisano naj ima Osnovna šola Toma Brejca 4.749 m2 neto uporabnih površin. V projektni dokumentaciji, ki jo izdelal Biro Ravnikar Potokar, pa je bila šola povečana na 6.128 m2 neto uporabnih površin zaradi, kakor piše v DIIP, večje telovadnice, ki je opredeljena kot večnamenska dvorana in večjih prostorov strojnice.

Ker ste napisali, da bi bil prvotni projekt financiran s strani evropskih sredstev, sem preveril, če to drži. V DIIP niso nikjer navedena evropska sredstva. V spodnji tabeli je prikazana predvidena finančna konstrukcija projekta s strani prejšnje občinske uprave.

Druga stvar, ki sem jo opazil je, da finančna konstrukcija projekta obeh šol iz leta 2010 ni bila zaprta. Manjkalo je 432.150 evrov. Če bi se gradnja izvajala v času povečanja stopnje DDV bi tudi to povečalo stroške, morebiti bi nastali še kakšni nepredvideni stroški.

Predvideno je bilo javno zasebno partnerstvo za izgradnjo športne dvorane, izgradnje sončne elektrarne na strehi in uporabo kuhinje ali kotlovnice. V finančni konstrukciji je bil upoštevan vložek 1,8 mio evrov, pri tem pa so pisali le o možnostih (željah?) brez konkretnih opredelitev. Dvomimo, da bi bil izkazan javni interes in bi bila šola dejansko financirana tudi iz zasebnih virov. Iz DIIP lahko zaključim, da je za zaprtje finančne konstrukcije zmanjkalo najmanj 2,6 mio evrov.

Prav tako lahko upravičeno dvomim, da bi Občina Kamnik zmogla v času krize sama zbrati 15 mio evrov. Samo 1. faza projekta prejšnje občinske uprave, t.j. izgradnja OŠ FA, bi presegla dejanske stroške, ki jih je imela Občina z OŠ TB. Zato se zastavlja vprašanje, kje bi našli sredstva za dograditev samo Osnovne šole Frana Albrehta, pri čemer bi 20 let starejša in še manj primerna šola ostala še naprej in vedno bolj neprimerna.

Realizirani projekt OŠ TB je bil s strani Občine Kamnik financiran v višini 7,5 mio evrov in 3 mio evrov s strani države. Delež državnih sredstev, vključno s Fundacijo za šport, je bil po prvotnih planih DIIP 24 odstoten, sedanja občinska uprava pa je dosegla, da država dejansko sofinancira projekt v večjem obsegu t.j. 28 odstotkov projekta.

Nadaljnje navajate, da je projekt OŠ Toma Brejca trajal tri leta in pol. Dejansko sta bili po poročilu, ki ga je pripravil direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda za prihodnjo, junijsko sejo Občinskega sveta Občine Kamnik, prvi 2 leti namenjeni dodatnim študijam in projektiranju, sama gradnja do predaje objekta uporabniku, pa je trajala manj kot 15 mesecev. In to za 5 etažni objekt z uporabno neto površino 7400 m2 in 4200 m2 zunanje ureditve. Po našem mnenju je to za vsa pripravljalna, rušitvena, gradbena, obrtniška dela, skupaj z elektro in strojnimi inštalacijami ter deli na zunanji ureditvi in dobavi opreme povsem primerno trajanje izvedbe projekta.

V DIIP iz leta 2010 je prikazana tudi časovna dinamika stroškov projekta obeh šol. Piše, da bo projekt obeh šol trajal od leta 2008 do leta 2014, torej skupaj 7 let.

Iz terminskega plana izhaja, da bi se gradnja OŠ FA morala začeti že leta 2010 in končati leta 2011, vendar se prejšnja občinska uprava že takrat ni držala svojega terminskega plana, saj pogoji za gradnjo šole Frana Albrehta leta 2010 niso bili izpolnjeni.

Dinamika financiranja projekta po DIIP za OŠ TB, ki traja 7 let, pa je predvidena tako, da se v letih 2008, 2009 in 2010 projektira, 2011 in 2012 izvaja gradnja in leta 2013 in 2014 izvaja zunanja ureditev.

To česar ne razumem pa je to, da je v DIIP z datumom marec 2010 opredeljeno, da se stroški za projektiranje namenjajo samo leta 2008, 2009 in 2010. Ker so stroški projektne dokumentacije v višini 440.000 evrov predvideni le do leta 2010, potem pa ne več, domnevam, da so vsi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti za izvedbo že izdelani, še preden je sprejeta odločitev ali se bo projekt izvajal. Običajno se do odločitve o izvedbi projekta, v izogib višjim stroškom, izdelajo le bolj splošni in ne zelo detajlni projekti. Če se projekt ne izvede, so za ta namen porabljena sredstva izgubljena.

V sklepni oceni DIIP za prenovo OŠ TB in dozidavo telovadnice z datumom marec 2010, na strani 61, piše: "Obstoječa osnovna šola ne izpolnjuje ustreznih pogojev za ustrezno izvajanje devetletnega programa osnovne šole. Z dozidavo telovadnice in predelavo obstoječih prostorov bo omogočeno polno funkcioniranje osnovne šole." Ta ocena je bila dana pred lokalnimi volitvami leta 2010, ko sem nastopil funkcijo župana Občine Kamnik.

Schlegl: "Investicija prenove šole je znašala enormnih 13 mio EUR, torej le 5,7 mio manj kot bi znašala investicija celotnega kompleksa dveh šol vključno z vsemi pripadajočimi zunanjimi površinami. Samo za projektno dokumentacijo (ki v civilizirani družbi znaša cca 5%) je občina porabila okoli 2 mio EUR – morda celo še več!"

Direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda je pripravil končno poročilo o vseh stroških na projektu OŠ TB, ki bo predstavljeno na junijski seji Občinskega sveta Občine Kamnik. Navajam stroške, ki sem jih združil po poglavjih:

Vsebina projekta

Stroški

 

Projektne študije

81.281,51 €

0,77%

Investicijska dokumentacija

40.431,35 €

0,38%

Idejni projekt

48.458,94 €

0,46%

Projektna dokumentacija

513.686,18 €

4,88%

Stroški nadomestne lokacije

122.789,37 €

1,17%

Izvedba GOI del

8.262.732,92 €

78,48%

Dobava opreme

1.298.424,64 €

12,33%

Vodenje izvedbe projekta

23.820,52 €

0,23%

Supernadzor

27.806,10 €

0,26%

Nadzor po ZGO

109.155,00 €

1,04%

 

10.528.586,53 €

 

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je znesek vseh stroškov projekta 10,5 mio evrov z DDV in ne 13 mio evrov. Stroški izvedbe del (po pogodbi Graditelj) so bili 6,8 mio evrov brez DDV, kar znaša za 1,7 mio več od vaših navedb, da gre za 5,1 mio evrov. Vendar ni mogoče vedeti, kaj je zajeto v vaših 5,1 mio evrov, zato tega ne morem primerjati. Tudi podatki o stroških projektiranja ne držijo. Kot je razvidno, so bili stroški projektne dokumentacije manj kot 5 odstotkov in so znašali dobrega 0,5 mio evrov in ne 2 mio evrov, kot navajate vi.

Schlegl: "Šola je brez zunanjih športnih igrišč in brez parkirišč, kar je prava katastrofa. Kako so dobili uporabno dovoljenje bo najbrž ostala večna skrivnost (sicer pa je v tej državi itak vse mogoče). Investicija je potekala izključno iz občinskega proračuna, evropska sredstva pa je občinska oblast raje zamenjala z visokim kreditom."

Občinska uprava Občine Kamnik je celoten projekt prenove obeh osnovnih šol hkrati razdelila na manjše projekte, ki so finančno in izvedbeno bolj obvladljivi. Prva je bila izvedena Osnovna šola Toma Brejca, zaradi tega, ker je bila to najstarejša šola z najmanj varno konstrukcijo. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja za Osnovno šolo Frana Albrehta z zunanjimi igrišči in prenovo infrastrukture pa so bili izdelani v lanskem letu.

V investicijskem programu, ki ga je izdelalo podjetje CSE Invest oktobra 2010 piše, da znaša investicija 9,7 mio evrov, financiranje investicije pa 10,1 mio evrov in da so sredstva MO Kamnik 7,1 mio evrov, prispevek države pa 3 mio evrov. Zaradi dinamike prilivov iz državnega proračuna, ki se začne šele leta 2013 in se potem linearno povečuje do leta 2017, je potrebno za vmesni čas, ko se izvaja gradnja, najeti premostitveni kredit. Ta kredit pa posredno odplačuje država in ne Občina Kamnik, zato ne drži, da se projekt financira izključno iz občinskega proračuna, ampak je bilo privedenih tudi 29 odstotkov finančnih sredstev s strani države.

Schlegl: "Zato je zelo neumestna in nepremišljena izjava župana, ko se hvali, da je Kamnik s prenovo pridobil celih 5 šolskih oddelkov (2,6 mio en oddelek, uau). Ljudem počasi postaja jasno, da je to najdražja šola v Sloveniji, čeprav sem osebno prepričan, da je to najdražja osnovna šola v Evropi, če ne celo v svetu (potrebno bi bilo dobiti podatke iz Emiratov, Katarja, Bruneja, Dubaja…)."

Domnevam, da ste do številke 2,6 mio evrov prišli z izračunom 13 mio evrov deljeno s 5 oddelki. Žal se ne morem znebiti občutka, da gre tukaj za namerno in grobo žaljivo obrekovanje vedoč, da strošek celotne investicije ni bil namenjen samo za novih 5 oddelkov ampak, da so stroški celotne investicije (resnični podatek je 10,5 mio evrov in ne 13 mio evrov) porabljeni za vseh 23 oddelkov, skupaj s kabineti, hišnikovimi prostori, kuhinjo z jedilnico, strojnico, zakloniščem, novo telovadnico z garderobami in kopalnicami ter v celoti s sodobno opremo šole, da ne govorim o parkovni ureditvi in igralnih površinah. Šlo je za popolno novogradnjo, z izjemo dveh sten in ne le za 5 dodatnih oddelkov.

Iz DIIP pripravljenim leta 2010 so opredeljeni stroški na m2. Iz dokumenta je očitno, da so bili stroški za obe šoli za m2 prej ovrednoteni na skoraj 1.800 evrov, dejanski stroški zgrajene šole pa so znašali dobrih 1.400 evrov/m2, kar pomeni za 20 odstotkov nižje stroške od tistih, predvidenih v času prejšnje občinske uprave.

 

Primerjava Osnovne šole Toma Brejca z Osnovno šolo Križe v občini Žalec in Osnovno šolo Litija

Poskušal bom primerjati podatke, ki so med sabo primerljivi, žal pa vseh podatkov, ki sem jih želel, nisem dobil. Osnovna šola Križe je bila dokončana v letu 2012. Je najmanjša od vseh treh in ima 17+2 učilnici. Osnovno šolo Litija so začeli graditi pred šolo v Kamniku in bo predvidoma zgrajena do začetka novega šolskega leta 2014/15. Ima 21+3 učilnice, vendar je brez telovadnice. Ima pa zunanje igrišče in parkirišče za avtomobile. Šola v Kamniku ima 18+5 oddelkov.

Podatki o objektu OŠ Toma Brejca, Kamnik:

   

IP OŠ TB

okt. 12

 

število etaž

K+P+3N+M

 

Število oddelkov

18+5

 

površina zemljišča namenjenega gradnji

7190

m2

zazidana površina

2964

m2

Površine zunanje ureditve

4226

m2

Površina prometnih ureditev na terenu in tlakovanih površin

2435

m2

bruto tlorisna površina (povečano zaradi telovadnice)

9620

m2

netto tlorisna površina (povečano zaradi telovadnice)

7409

m2

Vrsta stroškov

stroški

z DDV

strošek /m2

z DDV

strošek /m2

brez DDV

GOI dela

8.262.733 €

1.115 €

914 €

GOI dela + oprema

9.561.158 €

1.290 €

1.058 €

GOI dela + oprema + projektiranje

10.074.844 €

1.360 €

1.115 €

GOI dela + oprema + vsi ostali stroški

10.537.739 €

1.422 €

1.166 €

Podatki o objektu OŠ Griže, Žalec:

   

Predstavitev investicije nove OŠ in vrtcem in telovadnico

leta 2012

 

število učilnic

17+2

 

Nova osnovna šola

3298

m2

Telovadnica

1366

m2

Vrtec

464

m2

netto tlorisna površina

5128

m2

Vrsta stroškov

stroški

z DDV

strošek /m2

z DDV

strošek /m2

brez DDV

GOI dela

5.559.342 €

1.084 €

889 €

GOI dela + oprema

6.511.737 €

1.270 €

1.041 €

GOI dela + oprema + vsi ostali stroški

7.109.096 €

1.386 €

Podatki o objektu OŠ Griže, Žalec:

   

Predstavitev investicije nove OŠ in vrtcem in telovadnico

leta 2012

 

število učilnic

17+2

 

Nova osnovna šola

3298

m2

Telovadnica

1366

m2

Vrtec

464

m2

netto tlorisna površina

5128

m2

Vrsta stroškov

stroški

z DDV

strošek /m2

z DDV

strošek /m2

brez DDV

GOI dela

5.559.342 €

1.084 €

889 €

GOI dela + oprema

6.511.737 €

1.270 €

1.041 €

GOI dela + oprema + vsi ostali stroški

7.109.096 €

1.386 €

1.136 €

Podatki o objektu OŠ Litija:

   

število etaž

K+P+2N

 

uporabna površina objekta

4468,85

m2

tehnična površina objekta

691,24

m2

komunikacijska površina objekta

1368,36

m2

netto tlorisna površina

6528,45

m2

Vrsta stroškov

stroški

z 20% DDV

strošek /m2

z DDV

strošek /m2

brez DDV

GOI dela

9.735.000 €

1.491 €

1.222 €

GOI dela + oprema

10.266.331 €

1.573 €

1.310 €

GOI dela + oprema + vsi ostali stroški

     

Stroški Osnovne šole Toma Brejca za gradbeno obrtniško inštalacijska dela skupaj z opremo, so enaki, kot stroški šole v Žalcu in so precej nižji od šole v Litiji, ki jo še vedno gradijo. Stroškov za opremo Osnovne šole Litija skoraj ni bilo, ker bodo uporabili večinoma shranjeno staro opremo. Za Osnovno šolo Litija so podpisali aneks v znesku približno 400.000 evrov, ki je več kot 100 odstotkov višji od aneksa, ki je bil podpisan za osnovno šolo v Kamniku, čeprav je šola v Litiji manjša od šole v Kamniku.

Predviden čas gradnje s pogodbo šole v Litiji je bil 20 mesecev, v Kamniku pa 10 mesecev. Šola v Kamniku s 5-imi etažami je bila zgrajena prej kot v 15-ih mesecih, šolo v Litiji s 4-imi etažami so začeli graditi pol leta pred Kamnikom in naj bi jo končali pol leta za Kamnikom. Podatkov za šolo v Žalcu nismo dobili.

Šarec.: "Moramo tudi vedeti, da je to edina šola v Sloveniji, ki se je v celoti izselila in je pouk potekal na različnih lokacijah."

Schlegl: "Ta izjava izzveni kot samohvala, čeprav je ravno to največja žalost, da je ta šolska generacija izgubila skorajda dve leti kvalitetnega pouka, kar bo vsekakor vplivalo na njen nadaljnji razvoj. Zato se s takšnimi izjavami ni za hecat'. Po prvotnem terminskem planu, ki je bil zastavljen izredno kompleksno in ki ga je na začetku svojega mandata župan še celo podpiral, naj se šola ne bi izselila, pouk pa bi potekal nemoteno v matičnih objektih. K sreči druge šole ne bo nikdar začel graditi, saj si tudi med Butalci ne bi mogel privoščiti še ene take traparije, da učence za par let razseli po celotnem mestu."

Ker je gradnja trajala manj kot 15 mesecev, učenci niso bili razseljeni 2 leti, ampak se je pouk na nadomestnih lokacijah izvajal 3 polletja. Ker se je šola skoraj v celoti porušila in zgradila na novo, se pouk fizično ni mogel odvijati na gradbišču. Pouk se je vršil v prenovljenih prostorih župnišča in prostorih Cirius-a, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje - gasilski dom, Osnovne šole 27. julij Kamnik, ki niso bili slabši od prostorov stare šole, v katerih nikakor niso bili omogočeni pogoji za kvaliteten pouk. Mimogrede, v stroške projekta OŠ TB so všteti tudi stroški projektiranja in izvedbe del na nadomestnih lokacijah v višini 123.000 evrov.

Schlegl: "Pri odpravljanju napak se župan ne bi smel zanašati le na pozabljivost ljudi. Nevarnost takšne izjave je, da lahko preide v navado in se nato  uporablja pri vsakem zablojenem projektu. Kamniku bo seveda ostala lepa, sodobna in prostorna (dvakrat prevelika) šola, ki pa bo imela tudi dvakrat večje obratovalne in vzdrževalne stroške, kar se v razvitejših občinah dobro zavedajo kaj to pomeni za občinski proračun."

Na tem mestu se strinjam z vami in upam, da imajo ljudje dober spomin in bodo znali ločiti zrnje od plevela. Odgovor na to, ali bo nova šola res dvakrat prevelika, lahko najdemo v IP za OŠ TB, ki je bil izdelan oktobra 2012. V njem je natančno opisana demografska situacija v občini Kamnik. Po podatkih SURS se je število prebivalcev od leta 1999 do 2006 povečalo za 8,6 odstotkov.

Po uradnih podatkih šolskih okolišev je bilo že leta 2012 presežena kapaciteta Osnovne šole Toma Brejca. Projekcija šoloobveznih otrok za OŠ Toma Brejca, ki je prikazana v spodnjem grafu, je pripravljena glede na dejansko stanje šol in uradno delitev šolskih okolišev v skladu s podatki registra prostorskih enot, ki ga kot uradno zbirko vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Ob nespremenjeni situaciji so že leta 2009 manjkali 4 oddelki, leta 2012 pa bi manjkalo že 16 oddelkov.

Po podatkih OŠ TB o številu oddelkov, na podlagi dejanskih vpisov in predvidenem številu vpisov iz baze podatkov za šolske okoliše Sokol, lahko napišemo, da bo OŠ TB od letošnje 19-oddelčne že v letu 2017/18 postala 23-oddelčna šola.

 

Šolsko leto

Število oddelkov

dejanski vpis

2011/12

18

dejanski vpis

2012/13

19

dejanski vpis

2013/14

19

dejanski vpis

2014/15

20

podatki Sokol

2015/16

21

podatki Sokol

2016/17

22

podatki Sokol

2017/18

23

Od Osnovne šole Toma Brejca sem pridobil podatke o stroških za porabljeno električno energijo in toplotno energijo po računih. Primerjali smo mesece februar, marec in april iz leta 2012, ko se je uporabljal star objekt, s podatki iz leta 2014, ko se uporablja nov objekt. Zavedamo se, da je statični vzorec 3 mesecev ni najbolj reprezentativen, kljub temu pa so rezultati zelo jasni glede porabe.

OŠ TB je posredovala podatke o velikosti oddelkov. Ti bodo že naslednje leto presegali slovensko povprečje za matične šole za 4 učence oziroma za skoraj 20 odstotkov.

Ker je imela stara šola 2.696 m2 neto površin, nova pa ima 7.409 m2 neto površin, je korektno, da se stroški, ki so vezani na porabo elektrike in ogrevanja, nanašajo na velikost objekta. Stroški za elektriko so manjši za polovico, čeprav ima šola več sodobnih sistemov, ki so porabniki elektrike. Stroški ogrevanja na enoto površine pa znašajo zaradi izolacije kamene volne debeline 20 centimetrov in izolativnih oken manj kot tretjino stroškov stare šole.

Šarec.: "Vrstnega reda gradnje nismo obrnili kar tako, ampak je to posledica dejstva, da je bila OŠ Toma Brejca zgrajena tik pred začetkom 2. svetovne vojne, razen telovadnice, ki je bila zgrajena med vojno. To pa pomeni, da je bila neustrezna s stališča potresne varnosti in tudi drugače neustrezna za pouk."

Schlegl: "No, sem ter tja bi se spodobilo, da župan pogleda tudi kakšen Kamniški zbornik, preden podaja takšne "od oka" izjave. Gradnja šole se je začela tik pred 2. Svetovno vojno, dogradil pa jo je okupator (Nemci - da bom bolj jasen za tiste, ki bolj slabo poznajo zgodovino) in je bila končana konec leta 1942. Telovadnica pa je bila zgrajena šele po vojni. Ampak četudi bi bila zgrajena po županovem tolmačenju zgodovine, to še z daleč ne pomeni, da je bila neustrezna s stališča potresne varnosti. Datum ni enota za potresno varnost. Takšno utemeljevanje ustreznosti glede potresne varnosti je dobesedno bedasto. Potemtakem so veliko bolj potresno neustrezni šutenska cerkev, frančiškanski in uršulinski samostan, občinska stavba, pošta in pa sploh celotno staro mestno jedro Kamnika ali pa tričetrt Slovenije. Torej je povsem očitno, da je občinska oblast vrstni red gradnje obrnila kar tako, ker drugega razloga, razen tega, da so hoteli biti drugačni od Smolnikarjevega plana, enostavno ni."

Glede vrstnega reda prenove osnovnih šol drži, da je bila potresna varnost eden od glavnih argumentov. Ne drži pa, da je bila ocena potresne varnosti sprejeta na podlagi starosti objekta, čeprav je dejstvo, da Slovenija pred potresom v Skopju leta 1963 ni imela protipotresnih predpisov. OŠ Toma Brejca je bila zgrajena v času okupacije med 2. svetovno vojno, 20 let pred šolo Frana Albrehta. Sama gradnja med vojno pa tudi ni bila kvalitetna, kar se je izkazalo pri rušitvenih delih, ko smo ugotovili, da armature v betonskih prekladah skoraj ni bilo, zidovi pa so imeli debele razpoke.

Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije IRMA je julija 2006 izdelal Poročilo o preiskavah materialno tehničnega stanja in analizo potresne odpornosti objekta OŠ Toma Brejca v Kamniku.

Vir:

V zaključku poročila lahko preberemo, da nosilni elementi obstoječe konstrukcije niso sposobni s predpisano varnostjo prevzeti predvidenih obremenitev po veljavnih predpisih za protipotresno projektiranje Eurocode 8 in predlaga ukrepe za izboljšanje potresne varnosti s horizontalnimi protipotresnimi armiranobetonskimi vezmi v ravnini stropov in AB estrihom kot sovprežnim stropom v kombinaciji z obstoječim lesenim stropom. Nadalje opozarja na nezadostno strižno odpornost zidov proti dinamični potresni obtežbi in nujnost dodatnih AB sten, na zmanjšanje težkih talnih oblog in nadomestitev z lažjimi, na razpokanost starih zidov, ki jih je potrebno injektirati. Vsi ti ukrepi so precej dražji, kot pa izdelava nove armirano betonske konstrukcije sten in plošč, ki nudi neprimerno večjo protipotresno varnost.

Domnevam, da je bilo to poročilo razlog, da je že prejšnja občinska uprava spoznala, da je prva za obnovo na vrsti OŠ TB.

Verjetno se bo marsikdo strinjal, da je cilj ureditev celotnega okoliša obeh šol in spremljajočih površin, vendar v teh kriznih časih velikopotezni projekt ni bil uresničljiv. Ne drži, da se je prejšnji projekt "a priori" opustil zato, ker ga je zasnovala druga občinska uprava, ampak zato, ker ni bilo sredstev za prenovo celotnega okoliša. Porabljenih je bilo manj kot polovica sredstev namenjenih za skupni projekt obeh šol. Primerjava stroškov kaže, da Osnovna šola Toma Brejca ni odstopala ali pa je bila celo cenejša v primerjavi z osnovnimi šolami v Litiji in Grižah pri Žalcu. Delež sofinanciranja je bil eden najvišjih. Prav tako je bila zgrajena bistveno prej kot litijska šola. In končno, zgrajena je bila tista šola, ki je bila tega najbolj potrebna zaradi slabega stanja konstrukcije in zaradi povečanja števila šoloobveznih otrok.

Naš članek bi lahko naslovili tudi "Kamnik lahko izboljšamo Skupaj", zato vas vabim, da v prihodnje vaše znanje in izkušnje uporabimo skupaj za dobrobit Kamnika in Kamničanov. Žal je danes v naši družbi vse preveč ljudi, ki svojo energijo uporabljajo za onemogočanje uresničevanja novih vizij in sprejemanja drugačnih mnenj. Iskreno upam, da med njimi niste tudi vi.

Želim si, da bi se v prihodnje, preden posredujete novice v javnost, oglasili na Občini, da bi skupaj preverili dejstva in ne bi po nepotrebnem zavajali občank in občanov. Ne izogibamo se kritiki, želimo pa izmenjati poglede na osnovi preverljivih in primerljivih resničnih dejstev.

Želim si, da bi delili veselje učiteljev, otrok in njihovih staršev in drugih dobronamernih občank in občanov, ko so prvi dan prišli v novo in prijazno šolo. Želim si, da bi spregovorili z nekdanjimi učitelji, ki so zaradi starosti s težavo prišli na dan odprtih vrat pogledat v kaj se je spremenil nekdanji grdi raček in bili iskreno veseli nad novo šolo.


<< Nazaj | Novice