Mali grad

Občine z vladno stranjo še precej narazen v ocenah prihrankov interventnega zakona

21.01.2015

 

Zakon o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin naj bi tem prinesel prihranke na različnih področjih. Kot je razumeti, so se vladna stran in združenja občin o ukrepih, ki bodo vključeni v interventni zakon, uskladili, še vedno pa so si precej narazen v ocenah, kolikšne prihranke bodo dejansko prinesli.

Za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov občin osnutek interventnega zakona predvideva spremembe oziroma dopolnitve 11 zakonov. Ministrstvo za javno upravo je osnutek zakona objavilo na svoji spletni strani. V gradivu so med drugim ocenili, da so bila stališča optimalno usklajena in sta obe strani lahko zadovoljni, da bo zakon sprejet, saj je v preteklih letih več podobnih poizkusov spodletelo.

Zato pa so manj usklajeni pri oceni prihrankov. Medtem ko ministrstva ocenjujejo, da bodo ukrepi globalno gledano prinesli od 15 do 20 milijonov evrov prihrankov, je na primer ocena Skupnosti občin Slovenije skromnejša - med šestimi in desetimi milijoni evrov.

Vlada največje možnosti prihranka vidi v spremembah zakona o lokalni samoupravi

Iz gradiva, ki ga je objavilo ministrstvo, izhaja, da si največji finančni učinek obetajo od spremembe zakona o lokalni samoupravi. Občinam naj bi med drugim omogočili ukinitev pravne subjektivitete ožjih delov občine, prav tako bodo lahko ustanovile občinsko in medobčinsko pravobranilstvo. Skupni prihranek ministrstvo ocenjuje na sedem milijonov evrov.

S spremembo zakona o vrtcih naj bi občine dobile pravno podlago, ki jim bo omogočala preverjanje pravilnosti zahtevkov za plačilo razlike med ceno programov vrtcev in plačili staršev, v povezavi z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ob predvidevanju, da v sedanjem sistemu zaradi nemožnosti kontrole obstaja tudi verjetnost napak in bi lahko bilo napačnega obračunavanja subvencij od odstotka do treh, ocenjujejo, da bi bil lahko prihranek od treh do devet milijonov evrov.

Na milijon do dva ocenjujejo tudi prihranek, ki bi izhajal iz spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Občine bi v primeru brezposelnosti obeh zakoncev oz. partnerjev, ki živita v istem gospodinjstvu, plačevale prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje le za eno osebo kot nosilca zavarovanja in ne tudi za drugega zakonca oz. partnerja, kot je praksa od avgusta 2013.

Z zakonom o zemljiški knjigi bi občinam omogočili, da lahko samostojno vložijo zemljiškoknjižni predlog in hkrati v elektronsko obliko pretvorijo tudi zasebne listine, ki so podlaga za predlagani vpis v zemljiško knjigo. Notarska pristojbina za pretvorbo listin v elektronsko obliko in prevzem listin v hrambo znaša 30 evrov in glede na število pretvorb je ocenjen prihranek v višini dveh milijonov evrov, so zapisali v gradivu.

Sicer pa naj bi s spremembami občinam med drugim povečali možnost zadolževanja za sofinanciranje investicij iz proračuna EU, omogočili predpisovanje občinske takse za posebno rabo javnih površin v lasti občine ter zaračunavanje upravne takse za izdajo potrdil o namenski rabi zemljišča. Zagotovili naj bi brezplačno ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju države v korist občine in obratno, pa tudi brezplačno ustanavljanje služnosti na priobalnih zemljiščih.

Pri povprečninah še vsak na svojem bregu

Priprava interventnega zakona je del usklajevanj o sredstvih za občine. Te namreč ves čas vztrajajo, da je znižanje sredstev za njihovo delovanje oz. povprečnine, kar želi vladna stran, možno le ob sorazmernem znižanju sredstev za izvajanje nalog, ki jih določa zakonodaja. Po navedbah ministrstva za javno upravo so bili za pripravo interventnega zakona opravljeni štirje usklajevalni sestanki z združenji, poleg tega pa še več usklajevanj s posameznimi ministrstvi in združenji.

Vladna stran ocenjuje, da bi ukrepi iz interventnega zakona, skupaj z dogovorom na področju plač javnih uslužbencev in še nekaterimi možnostmi, ki jih ponujajo občinam, omogočili zniževanje izdatkov občinskih proračunov vsaj v višini 50 milijonov evrov. Ob tem opozarja na prihranke, dosežene že v preteklosti. Napoveduje pa tudi večje sistemske spremembe, ki bi stopile v veljavo v drugi polovici leta, za zdaj pa so pri naboru možnosti.

V združenjih občin se z njenimi ocenami ne strinjajo in tudi ne pristajajo na predlagano znižanje povprečnine, zneska, ki ga za izvajanje zakonskih nalog dobijo na prebivalca. Po zadnjem predlogu bi vlada pristala na povprečnino v višini 500 evrov, kar je za šest evrov več od njenega izhodišča. Občine pa bi bile pripravljene svoj predlog znižati za osem evrov na 528 evrov. Ocenjujejo namreč, da bi se jim glede na sedaj predlagane ukrepe in možnosti za toliko dejansko znižali stroški.

Čas za dogovor se sicer počasi izteka, saj naj bi bil po načrtih vladne strani rebalans proračuna za letos pripravljen v naslednjem tednu. Tako utegne biti za dogovor z občinami odločilen petek, ko se znova sestanejo. Danes pa se bodo vodstva združenj občin sestala tudi s predsednikom DZ Milanom Brglezom. Vprašanjem financiranja občin se gotovo ne bodo mogli izogniti, čeprav naj bi bilo v prvi vrsti srečanje bolj predstavitvene narave.

Vir: STA


<< Nazaj | Novice