Mali grad

OŠ 27. julija začela niz srečanj in pogovorov o otrocih s posebnimi potrebami

05.10.2012

 

V Domu kulture Kamnik je popoldne v organizaciji OŠ 27. julija potekalo srečanje s predavanjem na temo »Imam otroka s posebnimi potrebami, kaj pa zdaj?«, kjer so izpostavili zlasti problematiko soočanja z otroki, ki potrebujejo več pozornosti pri dojemanju učne snovi, in kako se nanje pravilno odzvati v družini, vrtcu in kasneje v šoli.

Po zakonski definiciji so osebe s posebnimi potrebami: slepi in slabovidni, z motnjami v duševnem razvoju, gluhi in naglušni, z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Današnja okrogla miza je bila posvečena zlasti tistim, s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

Osnovna šola 27. julij v tem šolskem letu vstopa v 30. leto svojega delovanja. V počastitev tega jubileja in ob tednu otroka so delavci šole v sodelovanju z zunanjimi sodelavci pripravili poučno srečanje, s pomočjo katerega bo marsikdo med poslušalci lahko našel odgovor na svoje vprašanje.

Po vodnem pozdravu ravnateljice OŠ 27. julij Jasne Lampe so spregovorile specialne pedagoginje mag. Katarina Kesič Dimic iz OŠ Marije Vere na temo »Med pričakovanji in realnostjo«, Lea Frleta Klemenčič iz iste šole na temo  »Otroci s posebnimi potrebami v vrtcu«, Janja Verbančič iz OŠ 27. julija, ki nudi pomoč pri učenju na OŠ Marije Vere na temo »Otroci s posebnimi potrebami v osnovni šoli« in  Fadila Bužimkić Halilović, svetovalna delavka na OŠ 27. julija »Možnosti poklicnega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami«.

Bistvo srečanje je bilo v spoznanju, da morajo straši svoje otroke sprejeti takšne kot so, ne pa takšne kot bi želeli, da bi bili. Otrok mora imeti pravico biti drugačen, biti manj uspešen od drugih, saj smo tudi mi odrasli različni in vsak s svojimi posebnimi potrebami. Bistveno je, da starši ne obupajo zaradi otrokovih učnih težav in mu pomagajo na poti k uspehu in priznanju. S predsodki bi morali že zdavnaj opraviti in sprejeti naše otroke takšne kot so, saj le tako sporočamo družbi, da drugačnost ni nobena sramota, lahko je celo prednost, le izkoristiti in priznati jo moramo.

Vir: kamnican.si


<< Nazaj | Novice