Mali grad

Na mednarodni dan gozdov Slovenija bogatejša za 20.000 mladih dreves

24.03.2015

 

Na mednarodni dan gozdov je pobuda Zveze tabornikov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije v gozdove privabila 680 prostovoljcev, tabornikov in gozdarjev, ki so v sklopu akcije Obnovimo slovenske gozdove posadili okoli 20.000 mladih dreves. Gozdovi si od lanskoletnega žledoloma še niso opomogli, obnova pa bo po načrtu sanacije žledoloma potekala vse do leta 2020. Mednarodni dan gozdov je namenjen osveščanju javnosti o pomenu gozdov za kakovostno življenje ljudi in živali.

Na sadike po žledolomu čaka še okoli 850 hektarjev površin, lastniki gozdov in Zavod za gozdove pa bodo s sadnjo intenzivneje pričeli v jesenskem času, ko jim bodo na pomoč ponovno priskočili taborniki.

Nina Kapelj, tabornica, je o sadnji povedala: »Sadnje so se udeležili večinoma mladi, zavedni posamezniki, ki so z gozdovi povezani in se v njih počutijo kot doma. Takšni smo tudi taborniki, ki si ne predstavljamo življenja brez narave, vitalnih gozdov in čistih rek. Jeseni bomo z akcijo nadaljevali, upam, da nam bo za jesensko sadnjo uspelo zbrati čim več sadik.«

Zbiranje sredstev za nakup sadik še vedno poteka na 1919 s ključno besedo GOZD, z enim poslanim SMS pa boste prispevali 1 evro za eno novo sadiko.

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: »V jesenskem času načrtujemo z obnovo nadaljevati v nekoliko hitrejšem ritmu, lanskoletne poškodbe pa naj bi bile v celoti sanirane v petih letih. Z gozdovi v Sloveniji gospodarimo trajnostno, mnogonamensko in sonaravno, kar je zagotovilo, da bodo vse dobrine iz gozda lahko uživale tudi vse prihodnje generacije.«

Ob mednarodnem dnevu gozdov

Mednarodni dan gozdov vsako leto poteka 21. marca po vsem svetu, namenjen pa je ozaveščanju o pomembni vlogi gozdov za življenje ljudi in živali. V Sloveniji se z dolgoletnim spodbujanjem trajnostnega in sonaravnega razvoja gozdov razvijajo vitalni in zdravi gozdni sestoji. Tak gozd je sestavljen iz pestre zmesi domačih drevesnih vrst, s čimer se poveča odpornost dreves in gozda na naravne ujme, bolezni in napade škodljivcev.

S sonaravno nego gozdov se:

Posledica takšnega načina gospodarjenja z gozdovi je tudi hitrejše prilagajanje dreves na podnebne spremembe, kar bo v prihodnosti zaradi vseh negativnih vplivov tega pojava še posebej pomembno.

Vir: Kamničan.si


<< Nazaj | Novice