Mali grad

Muzejska vitrina Gorenjskega muzeja v kamniški knjižnici

18.09.2013

 

Gorenjski muzej iz Kranja si je zamislil posebno obliko manjših občasnih razstav, ki jih je poimenoval muzejske vitrine. Te razstave so posvečene določenemu predmetu, zbirki predmetov, ali življenjski zgodbi posameznika.

V pritličju Matične knjižnice Kamnik gostuje njihova vitrina, ki je posvečena Zaporniku številka 30196 v Dachau. Tako kot drugi zaporniki v nemških koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno, je bil tudi Oskar Preisinger zgolj številka, številka 30196. Oskar, rojen 28.3.1911 v Trstu, je ob izbruhu druge svetovne vojne živel z družino v Stražišču pri Kranju. Ko so ga aretirali, je bil najprej v škofjeloških zaporih, od tam je bil poslan 24.5.1942 v taborišču Dachau.

Davorin Preisinger, Oskarjev sin, je za razstavo povedal:

»Oče je bil spomladi leta 1943 kot pekovski pomočnik premeščen v taboriščno pekarno. Zvečer, po delu,  je pod obleko pretihotapil kak hlebec kruha in ga razdelil med sojetnike. Med zaporniki je bila organizirana tako imenovana Rdeča pomoč. Sojetnik je Oskarju naročil, naj prinaša čim več kruha, ki so ga razdeljevali oslabelim in tistim, ki od doma niso dobivali paketov. Pošiljanje paketov v taborišče so Nemci dovolili v letu 1943 zaradi splošnega pomanjkanja in hude potrebe po delovni sili. Ker pa so taboriščniki, zastonjska in nečloveško izkoriščana delovna sila, zaradi pomanjkanja hrane množično umirali, so nacisti s paketi od doma vsaj nekoliko omilili izgube. Mnogi zaporniki, predvsem Istrani in Dalmatinci, niso imeli stika z domačimi. Nekega večera so pred vhodom v taborišče stražarji pregledali vse vračajoče se iz pekarne.  Pri Oskarju so odkrili tri hlebce kruha, po kakšen hlebec pa so imeli tudi drugi. Po zasliševanju s pretepanjem so vse obsodili na 25 udarcev z bikovko. Preisinger si je hotel prikrajšati muke in je pod tanke zaporniške hlače podstavil karton. Esesovec je že po nekaj udarcih odkril prevaro. Takoj so ga slekli in mu podvojili kazen na 50 udarcev. Bolečine, ki jih je preživljal, so nepredstavljive. Razbičana koža in scefrano živo meso se dolgo niso zacelili, toda Preisinger je preživel. Kasneje je včasih pripovedoval, da so preživeli samo ljudje z močno voljo, ki nikoli niso obupali. Ko je kdo ob misli, da nikoli ne bo prišel iz taborišča »scagal«,  je v dveh, treh mesecih tudi umrl. Dachauska zgodba Oskarja Preisingerja je opisna na strani 237 v zborniku Dachau, ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec v Ljubljani, urednik Vekoslav Mlekuž.«

Taborišče je bilo osvobojeno konec aprila 1945. Oskar pa se je 3. 6. 1945 odpravil proti domu. S sabo je prinesel nekaj predmetov, ki so predstavljali njegovo celotno imetje kot taboriščnika. V spomin na osvoboditev pred 68-leti je Gorenjski muzej Kranj pripravil to malo razstavo, za katero je  besedilo, fotografije  in predmete prispeval Davorin Preisinger iz družinskega arhiva družine Preisinger. Spremno besedilo je pripravila Monika Rogelj, izbor in organizacijo pa sta opravili Verena Perko in Monika Rogelj.

V Matični knjižnici Kamnik si lahko do nadaljnjega ogledate vitrine, ki pričajo, kako malo je vredno človeško življenje in človek sam v času vojne.

Take razstave naj bodo v spomin in opomin.

Besedilo: Davor Gregorc


<< Nazaj | Novice