Mali grad

Koranti so danes v občini Kamnik preganjali zimo in klicali pomlad v naše kraje

13.02.2015

 

Župana Marjana Šarca so dopoldan v preddverju občinske stavbe obiskali koranti, člani pustne skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku. Le-ti so v naše kraje prišli z obilico dobre volje, simbolno pa so odganjali zimo in v kraje klicali pomlad.

Obhodi korantov sodijo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. S Kurentovanjem na Ptuju, ki se odvija od 60. let 20. stoletja, je korant postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah in danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik. Po ljudskem verovanju pa odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete.

»Županu občine Kamnik, vsem občankam in občanom, vsem pobratenim mestom, vsem častnim članom Občine Kamnik in vsem, ki živite za Kamnik, napovedujemo srečo, prihod pomladi, svetlih sil in dobre letine ter odganjamo zimo in zle sile. Hkrati vabimo vse, da pridete karnevalsko vzdušje doživet v prihodnjih dneh na Ptuj,« je v imenu pustne skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku povedal njihov vodja Ernest Večerič.

Župan Marjan Šarec se jim je zahvalil za obisk in pohvalil njihovo skrb za ohranjanje etnološkega izročila likov. »Člani pustne skupine Orači iz Jablovca pri Podlehniku ste resnično dokazali, da rek »Koranta ne nosiš na sebi, ampak v sebi« še kako drži,« je še dodal župan.

Pustno skupino sestavljajo pokači, gospodar in gospodinja, kujiči, sejavec ter koranti, ki preganjajo zimo, kličejo toplo pomlad ter bogato letino. Oblečeni so v kožuhe ovac, običajno v levi roki imajo ježevko, na korantovi kapi oziroma maski, imajo navzgor obrnjene kravje rogove ter okrog pasu zvonce na verigi. Pri vsaki hiši na dvorišče najprej stopijo pokači, ki s poki privabijo domače iz hiše. Nato do hiše stopi sejavec in vpraša domače, če bodo dali orati za debelo repo in za dobro letino. Nato kujiči s plugom zaorjejo po dvorišču, sejavec zaseje seme, gospodar in gospodinja pa domače obdarita s kupico domačega vina, štamprlom šnopsa in domačo klobaso. Za dobroto so koranti nagrajeni z jajci, klobasami, krapiči in denarjem. Koranti še zaplešejo veseli ples, sejavec zaželi dobre letine, nato pa vsi skupaj zapustijo dvorišče in se podajo po vasi naprej. Koranti začnejo svoj ples na svečenico opolnoči, ki simbolizira jačanje luči oziroma podaljšanje dneva. Tudi koranti so bitja luči, saj s svojim plesom napovedujejo prihod pomladi, svetlih sil in dobre letine ter odganjajo zimo in zle sile. Na ta dan si koranti prvič nadenejo zvonce, s katerimi zaplešejo ob ognju in s tem začnejo s svojim poslanstvom odganjanja zime in zla v zameno za pomlad, srečo in dobro letino. Letos se je začel ples korantov opolnoči na svečenico na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budinji pri Ptuju.

Ob tem je potrebno poudariti, da so veliki napori korantove obhode pripeljali do proglasitve za živo mojstrovino državnega pomena in nominacijo za UNESCO register nesnovne kulturne dediščine.

Vabljeni, da si korante in ostale like tradicionalnih pustnih šeg ogledate tudi na Ptuju, ko se odvija že 55. jubilejno Kurentovanje. Kurentovanje, kot največja slovenska prireditev v času pusta, poteka med 7. in 17. februarjem. Po besedah župana Mestne občine Ptuj Mirana Senčarja je kurentovanje na Ptuju v 55 letih preraslo v najbolj množično kulturno-etnografsko prireditev v Sloveniji in srednji Evropi. Prvi princ karnevala Rajko Jurgec Bertold Draneški pa je 7. februarja 2015, točno ob 11. uri iz rok župana Mestne občine Ptuj Mirana Senčarja prevzel oblast v Mestni občini Ptuj. Predaji oblasti je, kot že v navadi, sledila etnografska povorka, kjer  so  svoje obrede prikazali  avtohtoni  pustni  liki s ptujskega  območja,  Slovenije  in tujine. Letos se je etnografske povorke udeležilo kar 1.700 nastopajočih iz osmih držav: Avstrije, Belgije, Bolivije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Romunije in Slovenije. Povorko si je na ptujskih ulicah in trgih ogledalo okrog 5.000 obiskovalcev. Med udeleženci povorke je bila tudi pustna skupina Orači iz Jablovca pri Podlehniku.


<< Nazaj | Novice