Mali grad

Kamničan Marko Prezelj bo prvi alpinist na svetu s tremi zlatimi cepini

12.03.2015

 

Med letošnjimi prejemniki prestižnega zlatega cepina so tudi Luka Lindič (AO PD Celje - Matica), Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Aleš Česen (Alpski gorniški klub) s prvenstvenim vzponom v severni steni Hagshuja. To je že šesti zlati cepin za Slovenijo v 23-letni zgodovini podeljevanja nagrade za najpomembnejši alpinistični vzpon. Mednarodna komisija je letos prvič vnaprej objavila nagrajence, poleg vzpona slovenskih alpinistov v indijski Himalaji še ameriški vzpon v Patagoniji in ruskega v nepalski Himalaji. Nagrado za življenjsko delo v alpinizmu letos prejme britanski alpinist Chris Bonnington, Kamničan Marko Prezelj pa bo postal prvi alpinist na svetu s tretjim zlatim cepinom.

23. podelitev zlatega cepina bo med 9. in 12. aprilom 2015 v francoskem Chamonixu in italijanskem Courmayeurju, poleg slovenskih alpinistov pa zlati cepin prejmejo še ameriška naveza Tommy Caldwell in Alex Honnold za prečenje grebena Fitz Roy v Patagoniji ter ruska alpinista Aleksander Gukov in Aleksej Lončinski za vzpon v jugozahodni steni Tamserkujav nepalski Himalaji; nagrado za življenjsko delo v alpinizmu pa znameniti britanski alpinist Chris Bonnington.

Marko Prezelj bo tako čez mesec dni postal prvi alpinist na svetu, ki bo zlati cepin prejel že tretjič. S sploh prvim podeljenim zlatim cepinom je strokovna javnost leta 1992 nagradila Marka Prezlja in Andreja Štremflja za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) leto prej, leta 2007 pa je zlati cepin Prezelj prejel skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) leta 2006. Kot je poudaril že takrat, je nemogoče objektivno oceniti vzpon nekoga drugega, zato podpira idejo zlatega cepina kot festivala v smislu srečanja plezalcev in ne tekmovanja v alpinizmu. Po 23 letih od prejema prvega zlatega cepina je še vedno v svetovnem alpinističnem vrhu, a ugotavlja, da se alpinizem ves čas spreminja: »Zdaj spremembe v družbi na alpinizem izraziteje vplivajo kot posamezni alpinisti. Pred četrt stoletja je bila negotovost del normalnega življenja, danes pa je privilegij, ki si ga moraš dobesedno vzeti, če želiš polnovreden alpinizem. Vsi komunikacijski in tehnični pripomočki ter sodobna oprema so naše glave preparirali po svoje. Potovati je zdaj preprosteje. Če k temu pridamo še sodoben razmah zavarovalništva, bančništva in advokature, je res čudno, da nekoga navdušuje negotovost in sprejemanje lastne odgovornosti tukaj in zdaj.«

Leta 1991, ko je Prezelj s Štremfljem plezal v Kangčendzengi, sta bila njegova tokratna soplezalca še kratkohlačnika, danes pa plezajo z ramo ob rami. »Luka leta 1991 verjetno še ni zlezel iz plenic, Aleš je pa alpinizem spoznaval od svojega spočetja naprej. Aleš in Luka sta svojevrstna karakterja s pestrimi izkušnjami. Navdušujoče je deliti doživetje z ljudmi, ki so spontani in sproščeni. Fizično sta oba zdaj brez dvoma močnejša od mene, jaz sem pa morda prispeval kakšen organizacijski trik in izvedbeno idejo. Delovali smo uglašeno in sproščeno, kljub razlikam v letnici rojstva. Morda pa tudi zaradi tega …« dopolnjevanje članov odprave Hagshu 2014 doživlja Prezelj, vrhunski alpinist, gorski vodnik, fotograf in vodja SMAR – slovenske mladinske alpinistične reprezentance, ki srž svojega alpinizma opisuje z naslednjimi besedami: »Rad imam negotovost, ki gre vštric z radovednostjo, in seveda nenehno sprejemanje odločitev in odgovornosti zanje. Ni vedno preprosto, a prav v tem je čar vsega skupaj. To, za kar se moramo zares potruditi, nas bogati močneje kot instant življenje.«

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 23 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar šestkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m). Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič.

Prisrčne čestitke Alpinistom!

Vir: Planinska zveza Slovenije
Fotografije: Marko Prezelj


<< Nazaj | Novice