Mali grad

Izšla je druga, dopolnjena izdaja knjige Tomaža Humarja »Ni nemogočih poti«

19.02.2010

 

Včeraj, na dan, ko bi Tomaž Humar praznoval 41. rojstni dan, je pri založbi Sanje izšla dopolnjena izdaja njegove knjige »Ni nemogočih poti«.

Knjiga »Ni nemegočih poti« je prvič izšla leta 2001 in v njej je bil avtor besedil Tomaž Humar, predgovora pa sta napisala Reinhold Messner in Carlos Carsolio. Predgovora za drugi izdajo sta ponovno napisala Mesner in Carsolio, knjiga pa poleg besedila prve izdaje zajema tudi besedila Tomaža in Urške, Humarjevih otrok, Sergeje Humar, Vikija Grošlja, Aleša Koželja, Stipeta Božića, Zorana Hajtnika, Mateje Novšak in Maje Roš. V drugi izdaji so zajeti Tomaževi vzponi od leta 2002 dalje, besedilo pa je sestavljeno po Tomaževih zapiskih.

Reinhold Messner je v uvodu zapisal: »Humar je eden največjih alpinistov na svetu, njegov vzpon čez južno steno Daulagirija pa ocenjujem kot največje dejanje v zgodovini himalajskega plezanja.«.

Predstavitev knjige, ki se jo je udeležilo veliko njegovih prijateljev in soplezalcev, je potekala v Klubu Cankarjevega doma. Na njej so o Tomažu in njegovi knjigi spregovorili njegov brat Marjan Humar, prijatelj Zoran Hajtnik, Rok Zavrtanik, direktor Založbe Sanje ter Ana Duša, ki je tako kot prvo uredila tudi dopolnjeno izdajo knjige.

     

Kot prvi je spregovoril Tomažev prijatelj Zoran Hajtnik: »To sploh ni knjiga o hribih, hribi so le kulisa. To je Tomaževa iskrena izpoved o sebi, o življenju in nazorih, ki jih je uprizoril na deskah gorskega amfiteatra,«. Kot je dejal, je bila reizdaja knjige Tomaževa velika želja, za katero ob vseh projektih ni našel dovolj časa, da bi jo uresničil. Po njegovih besedah se je tako že na spominski slovesnosti v Kamniški Bistrici lani novembra, med Tomaževimi prijatelji porodila ideja, da bi ponovno izdali knjigo in se mu na ta način poklonili, naredili to za njegova otroka, za slovo. Po njegovih besedah, se je skupina, ki je ustvarjala knjigo, večala iz dneva v dan, avtorji pa so se tudi odpovedali honorarju. Ob koncu je dodal, da je knjiga dokaz, da se lahko v dobrih treh mesecih naredi skoraj nemogoče: izzda knjigo take kakovosti, tako vsebinsko kot tehnično, kar samo dokazuje, da jih je združevala neverjetna energija z mislijo na Tomaža. Zahvalil se je tako družbi Mobitel kot založbi Sanje.

Ana Duša, zunanja urednica knjige, je kot urednic sodelovala že pri prvi izdaji knjige. Dejala je, da je glavna razlika med prvo in drugo knjigo v tem, da je prvo Tomaž pisal sam, drugo pa ljudje, ki so ga poznali, cenili. »Prvotni skupek besedil, iz katerih je nastalo dodatno besedilo, so zbrali in prispevali Humarjevi sorodniki, prijatelji, plezalski kolegi; vsak je pomagal, kjer je lahko,« je poudarila urednica knjige Ana Duša. Dodala je tudi, da je besedila za drugo knjigo pregledalo vsaj sedem ljudi: Tomaževa družina, prijatelji, soplezalci ... Po njenih besedah, se je okoli enega človeka, Tomaža, zbralo toliko pozitivnih ljudi, toliko v isti cilj usmerjene energije, ki ni dopuščala dvoma v kvaliteto končnega izdelka.

 

Ob izidu knjige je v imenu družine spregovoril Marjan Humar, Tomažev brat. Dejal je, da je vesel, da je prav na Tomažev rojstni dan izšel ponatis njegove knjige, v kateri je Tomaže razkril nekatere svoje poglede na svoje življenje, gore in ljudi.

Rok Zavrtnik, direktor založbe Sanje je dejal, da je reizdaja knjige pomenila tudi svojevrsten izziv za vse, ki so jo ustvarjali, saj so ustvarjali avtobiografsko knjigo brez avtorja. Dodal je, da je ustvarjalce knjige v času nastajanja le te spremljala posebna energija, energija, ki jih je povezovala s Tomažem.

O Tomažu in njunem skupnem plezanju pa je spregovoril tudi Stipe Božić, hrvaški vrhunski alpinist, fotograf in na mngih odpravah tudi Tomažev soplezalec. Dejal je: »tudi meni je bil Tomaž brat, brat po vrvi. Še danes ne morem verjeti, da ne bom več videl njegovega nasmeha.«.

Knjiga je bila tudi velik tehnični zalogaj za samo založbo, saj je tiskana na vrhunski papir, v kar šestih barvah (običajno so knjige tiskane v štirih), ima izrazit format in je natisnjena v 4.000 izvodih, kar je po besedah Zavrtnika, za slovenske razmere drzna naklada.

Ob koncu predstavitve knjige, ob ogledu le te in ob predvajani diaprojekciji, verjetno v dvorani ni bilo posameznika, ki se ne bi strinjal z naslovom Tomaževe knjige »Ni nemogočih poti«.


<< Nazaj | Novice