Mali grad

Izšel nov občinski razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih

17.04.2013

 

Izšel je nov razpis Občine Kamnik za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Višina razpisanih sredstev je nekoliko manjša kot prejšnja leta in znaša 14.700 evrov, je pa Občina Kamnik ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki tovrstne subvencije podeljuje. Sredstva se bodo podeljevala za naslednja dva ukrepa:

Nepovratna sredstva lahko pridobijo občani s stalnim prebivališčem v občini Kamnik, katerih objekti, kjer se izvajajo posegi, se prav tako nahajajo na tem območju. Rok za oddajo vlog je sreda, 25. 9. 2013. Višina nepovratnih sredstev za posamezni ukrep je:

V nadaljevanju prispevka se bom nekoliko podrobneje dotaknil le ogrevanja na lesno biomaso. Pri energetskem svetovanju se večkrat srečam z osnovnim vprašanjem, ki ga dobim s strani svetovancev, kaj sploh je biomasa. Biomaso predstavljajo les, razne energetske rastline, rastlinska olja, itd. Iz biomase s kurjenjem pridobivamo toploto. Biomasa je obnovljiv vir energije. Najbolj znana in uporabljana oblika biomase je lesna biomasa: les iz gozdov (hlodi, vejevje…), lesni odpadki iz industrije (žagovina, lubje…) in odpadni proizvodi iz lesa (npr. palete, zabojniki…). Za pridobivanje toplote je primeren le kemično neobdelan les. Naravni les nastopa kot gorivo v več različnih oblikah:

Slovenija je izredno gozdnata država, ki ima 57 odstotkov površine poraščene z gozdovi. Za primerjavo, povprečje na ravni EU je 36 odstotkov. V Sloveniji je lesna biomasa tako edini energent, ki ga imamo v izobilju. V Občini Kamnik pa je gozdne površine še več, in sicer kar 69 odstotkov. Oceno energetskega potenciala lesne biomase iz gozdov za občino Kamnik lahko najdemo v Lokalnem energetskem konceptu (LEK), kjer je ocenjeno, da v gozdu letno ostane 34.100 m3 dovoljenega poseka, od tega pa je potenciala za gorivo približno 20.460 m3 (preračunano to znese 49.100 MWh energije), kar je ekvivalentno 4.910.000 litrom kurilnega olja. Ta energetski potencial, ki ostaja neuporabljen v gozdovih, presega porabo fosilnih goriv za ogrevanje stanovanj v občini. Zato je eden izmed pomembnejših opredeljenih ciljev v LEK tudi spodbujanje nameščanja visoko učinkovitih kurilnih naprav ter sistemov za izrabo lesne biomase (in tudi drugih obnovljivih virov energije), kar je tudi namen letošnjega razpisa za nepovratna sredstva. Sodobni kotli so za razliko od starih narejeni tako, da v njih poteka pridobivanje toplote mnogo bolj učinkovito in okolju prijazno. Poleg tega pa poteka razvoj v smeri povečevanja udobja ogrevanja z avtomatizacijo kurjenja (nalaganje goriva, hranilnik toplote in reguliranje gorenja).

Vgrajene kurilne naprave morajo, v skladu z zahtevami razpisa, zadostiti naslednjim tehničnim karakteristikam: nominalni izkoristek večji ali enak 90 odstotkom, vrednost emisij ogljikovega monoksida mora biti manjša od 750 mg/m3, vrednost emisij prašnih delcev pa mora biti manjša od 50 mg/m3. Kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote vsaj 55 l/kW toplotne moči kurilne naprave. Kurilnim napravam na pelete, ki imajo možnost regulacije moči in če kurilna naprava dosega vrednosti emisij snovi v zrak skladno z zahtevami tega razpisa tudi pri najmanjši nastavljivi moči kurilne naprave, ni potrebno prigraditi hranilnika toplote. Ob tem naj opozorim, da razpis ne zajema gorilnikov na pelete, ki so prigrajeni na obstoječe kurilne naprave na kurilno olje ali trda goriva starejše izvedbe. Tovrstne rešitve se sicer zadnje čase vse bolj oglašujejo, vendar le-te dosegajo slabše izkoristke in povzročajo večje emisije v okolje v primerjavi s specialnimi kotli. Sodobni specialni kotli so konstruirani tako, da je v odvisnosti od vrste kuriva omogočena maksimalna učinkovitost prenosa toplote gorenja na stene kotla ter popolno zgorevanje.

Ob tem je potrebno opozoriti na to, da vgradnja posameznih kurilnih naprav na lesno biomaso v mestnih središčih ni najbolj primerna, saj kljub temu, da štejemo, da je lesna biomasa CO2 nevtralna (kolikor v času rasti les CO2 absorbira, toliko se s kurjenjem sprosti v zrak nazaj), pa so problematične predvsem emisije prašnih delcev v primerjavi z zemeljskim plinom (glej tabelo 1). Tako se je na podlagi meritev ugotavljalo, da se je s plinifikacijo v devedesetih letih na območju mesta Kamnik močno izboljšala kakovost zraka. V Sloveniji kar deset mestnih občin presega mejne vrednosti prašnih delcev v zraku, zaradi česar nam grozi kazen s strani EU. Za mesto je tako primerno le daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.

   

CO2

SOX

NOX

CXHX

CO

prah

energent

kg/TJ

kg/TJ

kg/TJ

kg/TJ

kg/TJ

kg/TJ

Zemeljski plin

57.000

0

30

6

35

0

Les

0

11

85

85

2.400

35

Tabela 1: vrednosti za preračun emisij posameznih energentov (vir: LEK)

Razpisno dokumentacijo in podrobnejša pojasnila v zvezi z merili in pogoji dodelitve sredstev najdete na spletni strani Občine Kamnik, www.kamnik.si, v rubriki “Razpisi”, lahko pa jo dobite tudi v sprejemni pisarni Občine (soba 1 v pritličju). Brezplačne informacije, nasvete ter literaturo o obnovljivih virih energije in o ukrepih za učinkovito rabo energije (izolacije, ogrevanje, ipd.) dobite občani v Energetsko svetovalni pisarni Kamnik, Maistrova 18 (nad glavno avtobusno postajo), vsak torek od 17. do 20. ure ob predhodni najavi na tel. 01 831 82 48 (Mihaela Veternik).

Besedilo: Danijel Lisičić, u.d.i.g., energetski svetovalec ESP KAMNIK

                                                                                                                             

                                                                     


<< Nazaj | Novice