Mali grad

Denacionalizacijski postopek v zvezi z zemljiščem v Volčjem Potoku utegne korenito poseči v tempo gradnje mestnih šol

27.02.2012

 

Na kratko o denacionalizacijskem postopku

Občina Kamnik je dne 16. 12. 2010 s strani Upravne enote Kamnik prejela zahtevo za denacionalizacijo premoženja Kmetijske gozdarske zadruge Kamnik (v nadaljevanju KGZK), katere vlagateljica je bila Zadružna zveza Slovenije (v nadaljevanju ZZS) ter zahtevek, naj se do vračila le-tega tudi opredeli. Gre za zahtevo, ki jo je denacionalizacijska upravičenka podala v letu 1993, iz nje pa je razvidno, da se v postopku denacionalizacije med drugim zahteva tudi vračilo zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok. Občina je na navedeno zahtevo podala vrsto ugovorov, s katerimi je nasprotovala vračilu premoženja upravičencu.

Prodaja zemljišča

Dejstvo je, da je Občina Kamnik omenjeno zemljišče v letu 2007 prodala zasebni gospodarski družbi, in sicer za kupnino v višini 2.215.080 evrov (brez DDV). Ker Zakon o denacionalizaciji izrecno določa, da so nični pravni posli, ki so bili po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji, sklenjeni glede premoženja, ki je v postopku denacionalizacije, se utegne zgoditi, da bo prodajna pogodba pred pristojnim sodiščem izrečena za nično (v kolikor bo upravičeni predlagatelj to seveda zahteval). Kako je torej moglo priti do takšnega dejanskega stanja:

Predlog poravnave, ki ga je Občina Kamnik naslovila na KGZK

Občinska uprava je zaradi zgoraj navedenih dejstev na ZZS oiroma KGZK naslovila predlog za sklenitev poravnave v omenjenem denacionalizacijskem postopku. Predlog občine sta na svoji seji dne, 26. 1. 2012, obravnavala Upravni odbor in Nadzorni odbor KGZK in sprejela 2 sklepa:

  1. Občina Kamnik kot zavezanka za vračilo in ZZS kot upravičenka morata skleniti sporazum, s katerim se Občina Kamnik obvezuje, da bo umaknila vse dosedanje ovire – pritožbe in da ne bo v bodoče motila postopkov vračanja v zvezi z denacionalizacijo zadružnega premoženja odvzetega KGZ Kamnik. Sporazum mora biti overjen pri notarju.
  2. V primeru podpisanega sporazuma, navedenega v prvi točki, pa KGZ Kamnik v zameno za sporno odtujeno parcelo št. 825/3 k.o. Volčji Potok zahteva naslednje parcele:

      V primeru, da Občina Kamnik sklepu UO in NO KGZ Kamnik ne bo sledila, bo KGZ Kamnik primorana sodno uveljavljati ničnost pravnega posla po 88. členu ZDen.

      Oškodovanje zadružnega premoženja?

      V javnosti se že pojavljajo namigi, da bo v primeru sklenitve poravnave premoženje KGZK oškodovano. Pa vendar je predlog poravnave v celoti pripravljen v skladu z veljavnimi predpisi ter nedvomno v obojestransko korist. Poglejmo si najprej (pravna in dejanska) dejstva.

      V zameno za umik denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev zemljišča parc. št. 825/3 k.o. Volčji Potok v izmeri 15.226 m2, bo KGZK s strani Občine Kamnik v last in posest prejela zemljišča v izmeri 27.421 m2. Res je sicer, da je zemljišče v Volčjem Potoku v tem trenutku zazidljivo (zazidljivo je zemljišče postalo šele v letu 2002, torej krepko po letu 1963, ko je zemljišče prešlo iz »lastništva« zadruge), vendar pa ne gre spregledati dejstva, da je bilo v času »podržavljenja« to zemljišče kmetijsko. Posplošeno rečeno bo torej KGZK za približno 15.000 m2 »odvzetega« kmetijskega zemljišča dobila približno 27.000 m2 drugih kmetijskih zemljišč.

      Ne gre spregledati niti dejstva, da je ugoditev denacionalizacijskemu zahtevku ZZS oziroma KGZK seveda vprašljiva. Prvostopni organ o omenjenem zemljišču zaradi zgoraj navedenih dejstev še ni mogel odločiti, vendar pa se bo v morebiti nadaljevanem denacionalizacijskem postopku vendarle potrebno dotakniti tudi utemeljenosti zahtevka.

      Kmetijska zadruga Kamnik je namreč velik del zemljišč (med njimi tudi zemljišče parc. št. 825 k.o. Volčji Potok) dobila v uporabo na podlagi Odločbe Občinskega Ljudskega odbora Kamnik z dne, 20. 1. 1962. Vsa ta zemljišča, ki so bila pred dodelitvijo v pristojni Zemljiški knjigi vpisana kot splošno ljudsko premoženje, je KZK dobila v uporabo (in ne v last) brezplačno. Zemljišče parc. št. 825 k.o. Volčji Potok je bilo namreč pred letom 1962 v lasti Krajevnega ljudskega odbora Radomlje. Dne 25.12.1963 je svet KZK sprejel sklep, da bo KZK prenehala izvajati gozdno dejavnost in prenehala uporabljati dodeljena ji gozdna zemljišča, razen območja v Komendi in Menine planine. Z istim sklepom je KZK tudi soglašala, da se gozdna zemljišča prenesejo v uporabo Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana, kar se je tudi zgodilo. KZK je bila že v letu 1964 v postopku likvidacije in leta 1972 je bila dokončno izbrisana iz registra zadrug.

      Ali je torej približno 2-letna brezplačna uporaba zemljišča zares zadosten razlog za utemeljitev denacionalizacijskega zahtevka ter »vračilo« upravičenemu vložniku? Vsekakor gre tu za pravno vprašanje, ki ga bo, v kolikor se denacionalizacijski postopek ne bo končal s poravnavo, vendarle potrebno pravnomočno razrešiti.

      Zakaj bi morala biti sklenitev poravnave v interesu vseh vpletenih kot tudi v širšem družbenem interesu?

      Kljub zgoraj navedenim pomislekom menimo, da je sklenitev poravnave z vsebino, kakor je razvidna iz zgoraj navedenih sklepov upravnega odbora in nadzornega odbora KGZK, smiselna, zakonita in v interesu tako denacionalizacijske upravičenke kot tudi denacionalizacijske zavezanke. Še več: menimo, da je sklenitev poravnave tudi v širšem družbenem interesu.

      V kolikor poravnava ne bo sklenjena, bo to vsekakor bistveno vplivalo na prihodnji razvoj občine Kamnik. Sedanji lastnik zemljišča seveda v nobenem primeru ne more biti zainteresiran, da se denacionalizacijski postopek za zemljišče v Volčjem Potoku vleče še leta, morda desetletje. Vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe je le stopnička v celotnem procesu. Takoj, ko bo sodišče izreklo omenjeno pogodbo za nično, bo morala Občina Kamnik kupcu vrniti (vsaj) celotno kupnino, in to neodvisno od tega, ali bo zemljišče kasneje v denacionalizacijskem postopku dejansko v naravi vrnjeno denacionalizacijski upravičenki ter ali bo v času morebitnega vračanja še zazidljivo ali pa bo nezazidljivo oziroma kmetijsko. Občina Kamnik lahko znesek za kupnino zagotovi zgolj iz Sklada za gradnjo mestnih šol, kar bo seveda samo gradnjo (pre)potrebnih prostorov zamaknilo za nedoločen čas.

      Sam izrek prodajne pogodbe za nično v sodnem postopku bo šele pogoj za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka v zvezi z omenjenim zemljiščem. Kot navedeno je pravnomočen zaključek celotne denacionalizacijske zadeve praktično nepredvidljiv in se utegne vleči še leta. Na drugi strani pa lahko sklenitev poravnave z učinkom pravnomočnosti že v prihodnjih dneh v celoti (torej za vsa zemljišča oziroma nepremičnine, za katera je ZZS oziroma KGZK vložila denacionalizacijski zahtevek) in popolnoma razreši vsa odprta vprašanja med Občino Kamnik in KGZK.

      Seveda bo tudi v tem primeru še potrebno nadaljnje sodelovanje ter sklepanje dogovorov med občino in kmetijsko zadrugo. Ampak tovrstno sodelovanje bo potekalo v drugačnem ozračju in na drugačnih temeljih. Predvsem pa z zavestjo, da sta obe vpleteni stranki z odličnim medsebojnim sodelovanjem naredili nekaj, kar jima je v ponos, torej prispevali vsaka majhen, a pomemben delček k razvoju občine Kamnik.

       

      Marjan Šarec
      Župan občine Kamnik


      << Nazaj | Novice