Mali grad

Alpsko cvetje v domačem skalnjaku

21.07.2015

 

Preteklo soboto se je v okviru izobraževanj Preskarjevega pastirskega muzeja, v sodelovanju z gospodom Lojzetom Ovijačem iz Domžalskega doma na Mali planini, odvil dogodek na temo zasaditev alpskega cvetja v domačem skalnjaku.

Udeleženci delavnice so se po predavanju, ki je potekalo v Domžalskem domu odpravili na sprehod po planini. Spoznavali so alpsko rastlinje, njihovih rastnih razmer in prilagoditev na posebne okoljske dejavnike. Vse to pripomore k boljšemu razumevanju tovrstnih vrst ter tudi lažje gojenje le-teh v naših skalnjakih in alpinetumih. Na terenu so si udeleženci pogledali nekatere izmed julijskih alpskih lepotic in ugotavljali zakaj nekatere rastejo le na boljših tleh, druge ob skalnih zidakih, tretje v skalnih razpokah in kako lahko kar najbolje posnemamo tovrstna rastišča na našem vrtu.  

Gospod Matic Sever (trajnice Carniola) je udeležencem s pomočjo različnih primerov predstavil vrste skalnjakov, pri katerih je poudaril predvsem prst in vkopanost kamnov v tla. Pri tem je dobro opazovati in posnemati t.i. izgled skalnjakov, ki jih je ustvarila narava. Pogosto se naredijo napake z uporabo preveč rodovitne zemlje, saj veliko alpskega cvetja uspeva v skalnih razpokah na revni, tanki plasti prsti. Cvetje v skalnjakih, ki jih kreira narava, uspeva v združbah različnih vrst rastlin. Običajno rastejo razmeroma gosto skupaj in se mestoma preraščajo. Naravni pogoji v gorah so precej drugačni od tistih v dolini. Primer je lahko  jutranja rosa. Poleti je prisotna v gorah, v dolinah običajno ne. Prinesene rastline iz naravnega gorskega okolja zato pogosto v dolini uspevajo drugače, morda ne cvetijo, imajo drugačno velikost ali celo ne uspevajo. Potrebno se je pozanimati, katere rastline  dejansko v dolini uspevajo, kako pravilno izkopati in prenesti rastlino v skalnjak. V nasprotnem primeru je alpsko cvetje bolje kupiti v vrtnarijah, saj so sadike prilagojene na gojenje v domačih vrtovih. 

Udeleženci izobraževanja so bili nad prikazanim zelo zadovoljni in priporočujejo udeležbo tovrstnih delavnic naslednje leto tudi ostalim.

Seveda pa so bili udeleženci tudi seznanjeni, katero cvetje je zaščiteno in ga kot takega ni dovoljeno nabirati.

Besedilo in fotografije: Andreja Bečan, Velika planina d.o.o.


<< Nazaj | Novice